Utopična struktura in njene transformacijeBešter, Vid (Avtor) Virk, Tomislav (Mentor) utopijeThomas MoreDenis DiderotAleksander BogdanovAndrej PlatonovJevgenij ZamjatinDiplomsko delo poskuša prek izbranih primerov utopičnih literarnih besedil obravnavati zgodovinske transformacije modernega evropskega utopičnega žanra. Posebno se pri tem osredotočamo na spremembe odnosa med stvarnostjo in utopičnim ne-krajem skozi čas ter na vprašanje položaja, ki ga v utopičnem besedilu zavzema akter. Sprašujemo se skratka: kdo in za koga v utopiji želi oziroma, rečeno drugače, ali ima tudi utopični domačin svojo utopijo? V prvem delu diplomske naloge na podlagi teorij utopije Ruth Levitas in Fredrica Jamesona opredelimo utopijo ter razpravljamo o nekaterih težavah, na katere naletimo ob poskusih definicije utopičnega žanra. Še posebno nas zanima vprašanje pogojev prepoznavnosti utopije skozi čas, kljub veliki variabilnosti posameznih utopičnih elementov. V nadaljevanju nato poskušamo zasledovati transformacije v utopičnem žanru preko utopij Thomasa Mora, Denisa Diderota, Aleksandra Bogdanova, distopije Jevgenija Zamjatina in žanrsko izmuzljivega romana Čevengur Andreja Platonova. Utopija se pri tem – na sicer zelo omejenem vzorcu iz bogate tradicije – izkaže za izrazito šibak žanr, v katerem lahko posamezno delo ohranja aktualnost in koherentnost, vsebovani utopični prostor pa trajanje, samo v dialogu z drugimi deli utopične tradicije in s sklicevanjem na stalnice zunaj žanra, kot je človekova narava.20192019-10-06 07:45:04Diplomsko delo/naloga111642sl