<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111638"><dc:title>Legalnost in legitimnost humanitarne intervencije v Libiji</dc:title><dc:creator>Štravs,	Andreja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Brglez,	Milan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>legalnost</dc:subject><dc:subject>legitimnost</dc:subject><dc:subject>humanitarna intervencija</dc:subject><dc:subject>Libija</dc:subject><dc:subject>odgovornost zaščititi</dc:subject><dc:description>Revolucionarnemu valu demonstracij v arabskem svetu se je leta 2011 pridružila tudi Libija. Na podlagi stališča, da situacija v Libiji predstavlja nevarnost mednarodnemu miru in varnosti, je Varnostni svet Organizacije združenih narodov v Resoluciji 1973 (2011) avtoriziral uporabo sile, na podlagi katere je koalicija voljnih vojaško posredovala v Libiji. Humanitarna intervencija ali celo vojaško posredovanje na podlagi koncepta odgovornost zaščititi je imela za posledico strmoglavljenje 42-letne vladavine Moamerja Gadafija. Posredovanje v Libiji je analizirano z vidika legalnosti in legitimnosti. Legalnost vojaškega posredovanja se preverja s skladnostjo dejanj z mednarodnim pravom, ki jasno ureja uporabo sile. Legitimnost humanitarne intervencije se analizira na podlagi kriterijev, ki izhajajo iz kriterijev pravične vojne in jih sooblikujejo številne institucije, politiki in strokovnjaki. Magistrska naloga pokaže, da so bili postopki, ki so pripeljali do intervencije v Libiji, legitimni in legalni, bolj vprašljiva pa je sama izvedba posredovanja, saj na primer morebitno oboroževanje upornikov in strmoglavljenje libijske vlade porajata dvome v legalno in legitimno implementacijo intervencije.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-06 07:45:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111638</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
