<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111625"><dc:title>Zgodovina jazza na Slovenskem</dc:title><dc:creator>Špajzer,	Izak	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ferenc,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>jazz na Slovenskem</dc:subject><dc:subject>Miljutin Negode</dc:subject><dc:subject>Bojan Adamič</dc:subject><dc:subject>Plesni orkester RTV Ljubljana</dc:subject><dc:subject>Jože Privšek</dc:subject><dc:description>Diplomska naloga je pregled zgodovine jazza na Slovenskem. Začetki jazza na Slovenskem segajo v 20. leta 20. stoletja, ko so se začele pojavljati prve zasedbe, ki so izvajale plesno glasbo in skušale vanjo vpeljati kakšen element jazza. Začetnik tega je bil Miljutin Negode, ki je v Ljubljano pripeljal prvi saksofon, ki se je takrat smatral za jazzovski instrument. Razvoj se je nadaljeval v 30. letih, še bolj pa kasneje, v 40. letih, ko je postal pomemben Bojan Adamič, eden prvih slovenskih jazzovskih improvizatorjev. Vodil je predhodnika kasnejšega Plesnega orkestra Radia Ljubljana, ki ga je po vojni ustanovil. Po vojni je bil Adamič najbolj zaslužen, da se je jazz, ki je bil po vojni preganjan, pri nas obdržal. V 50. letih se je pojavilo več manjših skupin, ki so že izvajale pravi jazz. Leta 1959 je izšla prva slovenska jazzovska plošča, leta 1960 pa je bil izveden 1. jugoslovanski jazz festival na Bledu, ki je jazz na Slovenskem še bolj populariziral. Leta 1963 je Plesni orkester prevzel Jože Privšek, ki je s svojim odličnim vodenjem popeljal orkester v vrh evropskih jazzovskih orkestrov. V tem času so se orkestru pridružili prvi glasbeniki, ki so jazz študirali in so postali vodilni slovenski jazzisti (Tone Janša, Ratko Divjak, Andrej Arnol, Petar Ugrin …). V 70. letih je prišlo do razvoja jazz rocka, v 80. letih pa do pojava avantgardnih jazz skupin. V 90. letih je bil ustanovljen jazzovski oddelek na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, s čimer se je povečalo število slovenskih jazzistov s srednješolsko jazzovsko izobrazbo.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-05 07:45:13</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111625</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
