Nietzschejeva psihologijaSlokar, Luci (Avtor) Komel, Dean (Mentor) psihologijanagonafektobčutek močiugodježivljenjska stimulacijazavestdoživljaj.Diplomska naloga se ukvarja s konceptom psihologije v filozofski misli Friedricha Nietzscheja, zato zadeva tako psihološko kot tudi fiziološko plat njegove filozofije. Nietzsche za temeljno težnjo živega organizma postavi težnjo po povečanju svojih moči. Ta zastavitev pomeni, da je občutek moči kot manifestacija te težnje v čutnosti prvotna oblika afekta in da so vsi ostali afekti le različni načini uobličenja prvotnega afekta moči. S tega vidika je ugodje opredeljeno kot simptom občutka dosežene moči – kot diferenčna zavest, kjer se občutek ugodja kaže kot spremljevalni pojav in ne kot gibalo bivajočega. V skladu s tem smo življenjsko moč prikazali in povezali glede na tri vidike – umetnost, sočutje in spomin, kjer smo umetnost predstavili kot tisto, ki stimulira in afirmira življenje, sočutje kot »praxis nihilizma«, ki deluje depresivno in nasprotuje toničnim afektom, pozabljivost pa kot tisto moč, brez katere sreča ne bi bila možna. Nadalje Nietzsche razume zavest kot instinktivno dejavnost, ki je v razmerju do telesa podrejena, pri tem pa celotno psihično delovanje misli kot mnogotere načine delujoče bojujoče se moči. Prav tako tudi samo doživljanje vidi s perspektive nagonov, kjer so fiziološki dražljaji prikazani kot tekst, preko katerega se zadovoljijo različni nagoni, kar pomeni, da je naše doživljanje predvsem interpretacija kot delo nezavednih nagonov.20192019-10-05 07:15:52Diplomsko delo/naloga111622sl