<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111606"><dc:title>Temeljni postopki oživljanja in uporaba avtomatskega zunanjega defibrilatorja pri otrocih</dc:title><dc:creator>Lazar,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sotler,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Plesec,	Špela	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>zastoj srca</dc:subject><dc:subject>motnje dihanja</dc:subject><dc:subject>zapora dihalne poti</dc:subject><dc:description>Uvod: Otroci so izpostavljeni življenjsko ogrožajočim nesrečam, ker ne prepoznavajo nevarnosti iz okolja. Poleg zapore dihalne poti so pri otrocih lahko razlog za srčni zastoj še težave z dihanjem, zadušitev, utopitev ali prirojena srčna napaka. 
Namen: Namen diplomskega dela je podrobno predstaviti stanja, ki zahtevajo izvajanje temeljnih postopkov oživljanja, način izvajanja teh postopkov ter predstaviti, kako se uporablja avtomatski zunanji defibrilator pri dojenčkih in otrocih. Poleg tega je namen diplomskega dela tudi ugotoviti, kakšno je znanje prebivalcev Slovenije o temeljnih postopkih oživljanja in o uporabi avtomatskega zunanjega defibrilatorja pri dojenčkih in otrocih. 
Metode dela: V teoretičnem delu diplomske naloge smo s pomočjo spletnih iskalnikov DiKUL, Google Učenjak in COBIB naredili pregled domače in tuje strokovne ter znanstvene literature, izdane v obdobju od 2013 do 2019. Uporabljeni so bili tudi nekateri starejši viri, saj določenih dejstev nismo našli v  novejši literaturi. V empiričnemu delu diplomskega dela smo uporabili anketni vprašalnik, v katerem so bila zastavljena vprašanja o temeljnih postopkih oživljanja in uporabe avtomatskega zunanjega defibrilatorja pri dojenčkih in otrocih. Anketni vprašalnik je bil dostopen na spletnem portalu »1ka«. Anketiranje je potekalo v mesecu decembru 2018 in januarju 2019. 
Rezultati: Anketo je v celoti izpolnilo 432 anketirancev. Sodelovalo je 358 (83 %) žensk in 74 (17 %) moških. Glede na rezultate lahko sklepamo, da bi 92% anketirancev znalo oživljati dojenčka, saj so vedeli, kako in kje se izvajajo stisi prsnega koša pri njem. Tudi utopljenega otroka bi teoretično znalo oživljati 69 % anketirancev. 32 % anketiranih bi vedelo, kako se pravilno odzvati v situaciji, ko bi naleteli na neodzivnega otroka. 40 % anketirancev se je strinjalo, da lahko pri otroku do 8 let uporabimo avtomatski zunanji defibrilator. Rezultati so pokazali, da imajo anketiranci, ki so starši, manj znanja o TPO in uporabi avtomatskega zunanjega defibrilatorja pri otrocih kot anketiranci, ki nimajo otrok. Ugotovili smo, da glede na spol ni pomembnih razlik v znanju o temeljnih postopkih oživljanja in uporabi avtomatskega zunanjega defibrilatorja. Anketiranci z višjo stopnjo izobrazbe so bili pri samooceni veliko bolj samokritični kot anketiranci z nižjo stopnjo izobrazbe. 
Razprava in zaključek: Ugotavljamo, da je znanje o temeljnih postopkih oživljanja pri otrocih zelo različno in na splošno ni ravno najboljše. Ukrepi pri izvajanju temeljnih postopkov oživljanja pri dojenčkih in otrocih se razlikujejo od ukrepov pri odraslih, zato bi morali laiki poznati te razlike. Anketiranci imajo še vedno zadržke pred izvajanjem temeljnih postopkov oživljanja, vendar bi jih 87% vseeno nudila pomoč neznancu. Glede na primerjavo z ostalimi raziskavami sklepamo, da je splošno znanje naših anketirancev boljše.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-04 07:46:16</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111606</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
