Troimeni narod in Slovenci: Slovenska narodna identiteta med leti 1918 in 1923Omovšek, Sara (Avtor) Jezernik, Božidar (Mentor) Repe, Božo (Mentor) Jugoslovanska idejanarodna identitetaDržava SlovencevHrvatov in SrbovKraljevina SrbovHrvatov in SlovencevDiplomsko delo se ukvarja z vprašanjem slovenske narodne identitete s poudarkom na odnosu do jugoslovanstva med leti 1918 in 1923. Besedilo spremlja pojav in razvoj jugoslovanske ideje med Slovenci ter skuša predstaviti vpliv vodilnih političnih osebnosti, ki so predstavljali svoje zamisli glede jugoslovanskega vprašanja. Pri tem skuša osvetliti dogodke, ki so pomembno prispevali h njeni krepitvi. Nemški nacionalistični pritisk se je v večnacionalnem avstrijskem cesarstvu na slovensko prebivalstvo večal, posledica tega pa je bila, da so se slovenske politične stranke začele politično povezovati z drugimi habsburškimi južnimi Slovani, posebno s Hrvati. Na obravnavo jugoslovanskega vprašanja v slovenskem političnem prostoru so močno vplivale programske struje slovenskih političnih strank, kajti do prve svetovne vojne se je jugoslovanska ideja uveljavila v vseh slovenskih političnih strankah, vendar se je pri vsaki pojavljala v drugačni podobi. Zavzemali so se za združitev vseh južnih Slovanov v eno državno skupnost, ponekod pod žezlom habsburške monarhije, drugod pa povsem samostojno. Nerešeno jugoslovansko vprašanje je Slovence spremljalo v novo nastali državi, Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. To je privedlo do nestrinjanja z državno ureditvijo, kajti nekateri so si državo zamišljali v federalistični obliki, kjer bodo omogočeni pogoji za samostojen razvoj slovenske narodne individualnosti. Slovenci so sicer novo državo pozdravljali, začeli so praznovati nove državne praznike. V tej novi državi kmalu ni bilo več prostora za opomnike avstrijske preteklosti kar se je odrazilo v odstranjevanju podob pomembnih političnih osebnosti.20192019-10-04 07:45:46Diplomsko delo/naloga111597sl