<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111592"><dc:title>Amerikanizacija</dc:title><dc:creator>Kocjančič,	Denise	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vogrinc,	Jože	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>amerikanizacija</dc:subject><dc:subject>ZDA</dc:subject><dc:subject>popularna kultura</dc:subject><dc:subject>množični mediji</dc:subject><dc:subject>globalna hegemonija</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu se osredotočam na proces in vpliv globalnega širjenja amerikanizacije. V prvem delu na globalizacijo, njen začetek in vpliv, ter na kulturno globalizacijo pri čemer se sprašujem ali le-ta vodi v kulturno homogenizacijo ali heterogenizacijo sveta. Zavzemam stališče, da širjenje ameriške kulture trenutno še ni oblikovalo kulturno homogenega sveta, ampak ta ostaja raznolik. V drugem delu pa na širjenje amerikanizacije, ki se je v 20. stoletju še okrepilo. Takrat so si ZDA oblikovale položaj globalnega hegemona, kar jim je uspelo zaradi dobrega gospodarstva, ki je med drugo svetovno vojno ostalo sorazmerno nepoškodovano. Veliko vlogo pri širjenju kulturnih form so igrali množični mediji, ki so omogočili predvajanje vsebin po svetu, s čimer so ameriški produkti postali povsod prepoznavni. Predvsem filmska industrija je tista, ki je imel ogromen globalen vpliv. Kljub večji gospodarski in politični moči nekaterih držav, ZDA ostajajo globalni hegemon.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-04 07:45:29</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111592</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
