<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111579"><dc:title>Psihološka priprava in koncentracija pri športnih strelcih z zračnim orožjem</dc:title><dc:creator>Gorjup,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kajtna,	Tanja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Športno streljanje z zračnim orožjem</dc:subject><dc:subject>anksioznost</dc:subject><dc:subject>koncentracija</dc:subject><dc:subject>tehnike sproščanja in umirjanja</dc:subject><dc:subject>psihološka priprava</dc:subject><dc:description>Športno streljanje velja za eno izmed težjih športnih disciplin, saj od športnika zahteva izjemno zbranost in mirnost; tako mirnost roke in telesa kot tudi mirnost njegovega uma oziroma misli. Namen naloge je bil raziskati psihološko pripravo slovenskih športnih strelcev z zračnim orožjem, in sicer s puško in pištolo (10 m). Sodelovalo je 42 športnih strelcev, od tega 26 slovenskih reprezentantov. Ugotovili smo, da je najpogostejša tehnika sproščanja in umirjanja dihanje oziroma dihalne vaje. Te uporabljajo tako na treningu kot na tekmi, uporabljajo pa jih tudi, ko jih preseneti slab strel, oziroma imajo zapovrstjo slabe strele. Tedaj se tudi umaknejo se tudi s strelskega mesta. Velikokrat je bil omenjen tudi pogovor s trenerjem. Druga najpogostejša tehnika sta bila pozitivni samogovor in vizualizacija. Navadno so športniki uporabili kombinacijo teh treh možnih odgovorov. 
Ugotovili smo, da pri vprašalnikih anksioznosti obstaja majhna razlika v povprečjih. Prihaja pa do velikega odklona, kar pomeni, da so si športniki zelo različni po anksioznosti. Ko smo ugotavljali statistične razlike med starostjo in anksioznostma, smo ugotovili, da prihaja do statističnih razlik. Prav tako smo ugotavljali povezanost med številom ur, ki jih namenijo psihološki pripravljenosti, in stanjem anksioznosti oziroma potezi anksioznosti. Ugotovili smo, da gre za negativne povezanosti. To pomeni, da je pri večji anksioznosti število ur, namenjenih psihološki pripravi, manjše. Tu je veliko možnosti za napredek in zmanjšanje anksioznosti. Zanimala nas je tudi primerjava posameznega obdobja z anksioznostjo. Ugotovili smo, da gre za negativne neznantne do srednje povezanosti. To pomeni, da je z večjim številom ur, ki jih namenijo psihološki pripravi, manjša njihova anksioznost, kar je pričakovan rezultat. Pri primerjavi strelcev z zračno puško in pištolo se je izkazalo, da obstajajo manjše razlike. Razlike se kažejo pri anksioznosti in pri urah psihološke priprave. Statistika kaže na to, da strelci z zračno pištolo porabijo manj časa za pripravo kot strelci z zračno puško ter so tudi malo bolj anksiozni na dan tekmovanja. Analiza testa koncentracije po kriteriju iz priročnika za test pozornosti (TP) (Đurić, Bele-Potočnik in Hruševar, 1985), je pokazala, da naši strelci spadajo v povprečje. A večina odstopanj je nadpovprečnih ali izrazito nadpovprečnih. Primerjava med disciplinama je pokazala, da v 83 odstotkih primerov strelci z zračno puško dosegajo boljše rezultate. Zaključimo lahko tudi, da anksioznost in test koncentracije nista povezani. 
Vse analize kažejo na to, da obstaja veliko prostora za nadgradnjo same psihološke priprave.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-04 07:20:14</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111579</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
