<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111560"><dc:title>Evalvacija znanja prve pomoči reševalcev iz vode Posavske regije</dc:title><dc:creator>Oštir,	Tilen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sotler,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hiti,	Nina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>zakonodaja</dc:subject><dc:subject>nujna stanja</dc:subject><dc:subject>temeljni postopki oživljanja</dc:subject><dc:subject>utopitev</dc:subject><dc:description>Uvod: Reševalec iz vode lahko postane oseba, ki uspešno opravi predpisan zdravniški pregled, preizkus usposobljenosti za reševalca iz vode in usposabljanje iz prve pomoči, katere znanje obnavlja na vsaka tri leta. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti teoretično znanje prve pomoči reševalcev iz vode Posavske regije, ter analizirati ali se znanje reševalce iz vode v obdobju veljavnosti licence razlikuje in s tem ugotavljati, ali bi bilo treba licenčno izobraževanje izvajati na krajše časovno obdobje oziroma ali bi potrebovali dodatna in dopolnilna usposabljanja tekom veljavnosti licence. Metode dela: Za pripravo diplomskega dela je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Zbiranje podatkov je potekalo z uporabo anketnega vprašalnika, ki je bil v fizični obliki dostavljen licenciranim reševalcem iz vode iz Posavja. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 48 anketirancev, od tega je bila večina oseb moškega spola (94 %), najpogostejša stopnja izobrazbe je bila gimnazijska oz. srednja poklicna izobrazba (48 %). Večina anketirancev (85 %) nima formalne zdravstvene izobrazbe. Večina anketiranih reševalcev (35 %) opravlja delo reševalca iz vode več kot 5 let, največ pa je tistih, ki delo opravljajo sezonsko (37 %). Anketa je bila razdeljena po sklopih. Anketiranci so najboljše znanje pokazali pri oskrbi ran (84 %), sledijo nujna stanja (72 %), temeljni postopki oživljanja (69 %), pristop in pregled poškodovanca (66 %), uporaba kisika (62 %), imobilizacija (61 %), uporaba AED-ja (52 %) in predpisana oprema (42 %). Anketirani so v povprečju odgovorili pravilno na 20 odgovorov od 29 (68 %). Znanje reševalcev v obdobju do 1 leta, od 1 do 3 leta po obnovi licence in tistih, ki licence še niso imeli, je bilo v povprečju prav tako isto (20/29 pravilnih odgovorov). Razprava in zaključek: Anketiranci so povprečno opravili preizkus znanja, ki je bil pripravljen na osnovi naših kriterijev, kot posamezniki pa jih je bilo 39 od 48 uspešnih in 9 neuspešnih. S primerjavo rezultatov anketirancev po času od opravljanja oziroma obnove licence, smo ugotovili, da se znanje bistveno ne razlikuje. Na osnovi raziskave in primerjave sklepamo, da triletno časovno obdobje za obnavljanje licence zadostuje.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-03 07:46:17</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111560</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
