<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111557"><dc:title>Samomorilno ogrožen mladostnik in preventivni programi v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Baltić,	Elma	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bizjak,	Martina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mladostnik</dc:subject><dc:subject>samomorilnost</dc:subject><dc:subject>duševne stiske</dc:subject><dc:subject>preventivni programi v Sloveniji</dc:subject><dc:subject>medicinska sestra</dc:subject><dc:description>Uvod: Samomorilno vedenje mladostnika je kompleksen pojav in ni samo zdravstveni problem, ampak zajema vse ravni življenja. Prepoznava mladostnika s samomorilnim vedenjem je zapletena. Pri tem imajo pomembno vlogo učitelji in starši, ki naj bi  prepoznali spremembe mladostnikovega vedenja. Če jih prepoznamo pravočasno, lahko mladostnike vključimo v različne preventivne programe, prav tako tudi starše. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti metode uspešnega preprečevanja samomora med mladostniki v Sloveniji in prikazati vlogo medicinske sestre pri samomorilno ogroženem mladostniku. Metoda dela: V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna metoda dela, ki je zajela pregled domače in tuje literature. Opravljen je bil v obdobju od januarja  do maja 2019. Z uporabo Kooperativnega bibliografskega sistema COBISS.SI smo pridobili domače strokovne in znanstvene članke. Pregled tuje strokovne literature v angleškem jeziku je bil opravljen preko bibliografskih podatkovnih baz Science Direct, Cinahl in Medline. Osredotočili  smo  se na prosto dostopno znanstveno in strokovno literaturo v slovenskem in angleškem jeziku. Rezultati: V Sloveniji  je samomorilnega mladostnika mogoče vključiti v različne preventivne programe, prav tako starše in druge strokovnjake, da skupaj z mladostnikom premagajo  težave in stiske, ki jih prinaša obdobje  mladostništva. Razprava in sklep: Samomorilnost je v današnjem času velik javnozdravstveni problem. Vsi, ki so v stiku z mladostniki, bi morali poznati znake samomorilno nagnjenega mladostnika ter znati pravilno in pravočasno ukrepati. Različni preventivni programi, ki se izvajajo v Sloveniji, so uspešni in kažejo dobre rezultate na področju krepitve duševnega zdravja in  preprečevanja samomorov. Pri preprečevanju samomorov in pomoči ob poskusu samomora ima pomembno vlogo medicinska sestra. Žal pa je pri zdravstvenih delavcih, ki delajo na drugih področjih zdravstvenega varstva,  prisotno pomanjkanje znanja s tega področja. Vsak samomor, ki se ga da preprečiti, je velik uspeh za posameznika in družbo.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-03 07:46:05</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111557</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
