<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111534"><dc:title>Evalvacija učbenikov za družboslovne predmete v osnovni in srednji šoli glede na posebne potrebe učencev z učnimi težavami</dc:title><dc:creator>Rezar,	Martina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Košak Babuder,	Milena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>učbeniki</dc:subject><dc:description>Z inkluzivnim izobraževanjem želimo povečati občutljivost in odgovornost šol za težave učencev in dijakov pri učenju ter posameznikom tako zagotoviti ustrezno podporo in pomoč za uspešno premagovanje primanjkljajev. Pri tem je poudarjena potreba po prilagajanju učnega okolja posamezniku, kar vključuje tudi uporabo učbenikov, ki so prilagojeni posebnim potrebam učencev in dijakov z učnimi težavami. Ker lahko pri učencih in dijakih z učnimi težavami govorimo o drugačni možganski organizaciji, zaradi česar učenje pri njih poteka na drugačen način kot pri vrstnikih brez težav, je treba to upoštevati tudi pri izbiri učbenikov in zanje izbirati takšne, v katerih so informacije predstavljene na način, ki je zanje ustrezen. Učbenik, kot pomemben vir informacij, predstavlja podporo učitelju, učencu pa omogoča samostojno učenje in pridobivanje znanja. Učbenike, s katerimi bi učencem in dijakom z učnimi težavami omilili težave s sprejemanjem informacij, lahko zagotovimo z upoštevanjem splošnih priporočil za oblikovanje besedil. Priporočila so sicer že oblikovana, a jih je treba še bolj specifično prilagoditi področju posebnih potreb oz. učnih težav. Poleg tega obstajajo nekatere sodobne oblike učbenikov, ki ponujajo različna orodja za individualno prilagoditev gradiva (zvočne knjige, interaktivna gradiva …) in posamezniku omogočajo, da lahko kljub primanjkljajem in posebnim potrebam učbenik uspešno uporablja ter si tako zagotovi samostojno in kakovostno učenje. 
Namen raziskave je bil analizirati dvanajst različnih obstoječih učbenikov družboslovnih predmetov v osnovni in srednji šoli ter ugotoviti, v kolikšni meri so po vsebini in obliki dostopni učencem in dijakom z učnimi težavami. Hkrati smo želeli oblikovati smernice s kriteriji in jih ponuditi učiteljem kot pripomoček pri izbiri in določanju učbenikov, primernih za učence in dijake z učnimi težavami. V nadaljevanju smo preverili še, kako učenka in dijakinja z učnimi težavami uporabljata optimalno oblikovan učbenik in kako ga ocenjujeta, iz tega izhajajoč pa smo pripravili še napotke za učenje učinkovite uporabe optimalno oblikovanih učbenikov za posameznike z učnimi težavami.
Rezultati analize učbenikov so pokazali, da so izbrani učbeniki posameznih družboslovnih šolskih predmetov glede na splošno sprejete kriterije po vsebini in obliki v povprečju v večini primerni za učence in dijake s splošnimi in specifičnimi učnimi težavami, a se na določenih področjih pojavljajo nekatere pomanjkljivosti, ki pomembno ovirajo učenje posameznikov z učnimi težavami in bi jih bilo nujno izboljšati. Iz intervjuja z učenko in dijakinjo smo ugotovili, da optimalno oblikovan učbenik ocenjujeta kot dober in za učenje primernejši kot neprilagojen učbenik, pri njegovi uporabi pa smo tako pri učenki kot tudi dijakinji odkrili nekaj področij uporabe učbenika, kjer bi bilo potrebno sistematično učenje uporabe bralnih učnih strategij za izboljšanje kakovosti učenja. Nekaj teh je v magistrskem delu podrobneje predstavljenih.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-03 04:36:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111534</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
