Kritična analiza priprav učiteljev naravoslovja in biologije za temo celična zgradba organizmovFerkolj, Anka (Avtor) Tomažič, Iztok (Mentor) poučevanjeNova spoznanja na področju biološke znanosti naraščajo z eksponentno hitrostjo. Učitelji morajo spremljati nova odkritja in razvoj stroke ter s poučevanjem pri učencih spodbujati veselje do naravoslovja, za katerega interes upada. Večini učiteljev je še vedno blizu tradicionalni način poučevanja, medtem ko se v sodobnih načinih poučevanja poudarja osredotočenost na spodbujanje učenčeve aktivnosti in samostojnosti. Pri praktičnem delu učenci uporabljajo različne pripomočke, tehnike zbiranja podatkov ter s tem razvijajo svoje spretnosti in interes do naravoslovja. Z raziskavo smo preverili predvidene učne pripomočke, oblike in metode poučevanja učiteljev v pedagoški praksi, prav tako pa smo analizirali, kako učitelji načrtujejo izvedbo učne ure na temo celične zgradbe organizmov ter ali se pojavljajo razlike v izvajanju učne ure glede na delovno dobo poučevanja ter smer izobrazbe. V raziskavi je sodelovalo 206 učiteljev naravoslovja in biologije iz različnih regij Slovenije. Pridobljene učne priprave, ki so bile v fazi načrtovanja in priprave na pouk, na temo »celična zgradba organizmov« smo analizirali. Raziskava je pokazala, da učitelji naravoslovja in biologije v večini predvidijo učni cilj, da so organizmi zgrajeni iz celic, kot je tudi zapisano v učnem načrtu za naravoslovje in učnem načrtu za biologijo. Najpogostejša oblika dela je delo v dvojicah. Prevladujejo metode pojasnjevanja, opazovanja, delo z materiali, razlaga in demonstracija. Pri izvajanju učne ure najpogosteje predvidijo uporabo laboratorijskega pribora in mikroskopiranje. Največ učiteljev predvidi podajanje teorije na začetku učne ure in nato mikroskopiranje. Pri izvajanju učne ure se ne pojavljajo razlike glede na delovno dobo poučevanja. Pravtako tudi smer izobrazbe ne vpliva na izvajanje učne ure.20192019-10-03 04:36:17Magistrsko delo/naloga111533sl