<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111520"><dc:title>Koncentracija kroma in niklja v vrtninah, pridelanih na območjih Slovenije s povečanim naravnim ali antropogenim izvorom v tleh</dc:title><dc:creator>Marenče Barbič,	Irma	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Grčman,	Helena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kirinčič,	Stanislava	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>analiza tal</dc:subject><dc:subject>sprejem v vrtnine</dc:subject><dc:subject>nikelj</dc:subject><dc:subject>krom</dc:subject><dc:subject>geogeni izvor</dc:subject><dc:subject>antropogeni izvor</dc:subject><dc:subject>izpostavljenost</dc:subject><dc:description>V nalogi smo ugotavljali prehajanje Cr in Ni iz tal v užitne dele različnih skupin vrtnin, pridelanih na območjih s povečanim geogenim ali antropogenim izvorom v tleh. Izbrali smo manjše vzorčno območje na Vrhniki, kjer so v tleh antropogeno povišane vsebnosti Cr (mediana 117,0 mg/kg; 2 vzorca) in večje vzorčno območje v slovenski Istri, kjer so v tleh povišane vsebnosti Cr (mediana 51,4 mg/kg; 13 vzorcev) in Ni (mediana 75,1 mg/kg; 13 vzorcev) geogenega izvora. Koncentracije Cr v vrtninah z Vrhnike (17 vzorcev) so v razponu od 3,7 (kumare) do 521,6 (µg/kg sv. sn.; timijan), v povp. 262,6 (µg/kg sv. sn). Koncentracije v vrtninah v slovenski Istri (53 vzorcev) so za Cr v povprečju 69,1 (µg/kg sv. sn.) in za Ni v povprečju 142,9 (µg/kg sv. sn.). V slovenski Istri je največ Cr vseboval česen (240,6 µg/kg sv. sn.), največ Ni peteršilj (636,3 µg/kg sv. sn.), najmanj Cr in Ni so vsebovale kumare (3,7; 45,51 µg/kg sv. sn.). Ocenili smo dolgoročno izpostavljenost splošne populacije Cr in Ni zaradi uživanja vrtnin pridelanih v slovenski Istri, ki izhaja iz porabe zelenjave v slovenskih gospodinjstvih za leto 2015 in iz povprečnih koncentracij Cr in Ni v vrtninah. Ocenjeno izpostavljenost Cr (0,152 µg/kg telesne mase/dan) in Ni (0,469 µg/kg t. m./dan) zaradi uživanja zelenjave iz slovenske Istre, ki vključuje tudi gomoljnice, stročnice, zelišča in gobe, smo primerjali z oceno izpostavljenosti zaradi uživanja povprečne istovrstne evropske zelenjave (Cr: 0,206 µg/kg t.m./dan; Ni: 0,612 µg/kg t.m./dan) z upoštevanjem slovenske porabe živil. Kot kontrolno območje za vsebnost Ni v izbranih vrtninah smo vključili podatke iz obsežne raziskave v Celju, ki je pokazala štirikrat manjše koncentracije Ni v primerjavi s slovensko Istro. Povečane vsebnosti Cr in Ni v tleh vplivajo na večje vsebnosti Cr in Ni v zelenjavi, vendar vsebnosti v zelenjavi niso večje kot v povprečni evropski zelenjavi. Na privzemanje Ni v rastline poleg koncentracij Ni v tleh značilno vpliva tudi delež organske snovi (OS) in pH vrednost.</dc:description><dc:publisher>[I. Marenče Barbič]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-02 07:46:16</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111520</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
