<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111513"><dc:title>Primerjava seroloških testov za dokazovanje specifičnih protiteles proti borelijam lymske borelioze pri psih</dc:title><dc:creator>Štruc,	Sandra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ružić Sabljić,	Eva	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Cerar,	Tjaša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Cerar Kišek,	Tjaša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Borrelia burgdorferi sensu lato</dc:subject><dc:subject>lymska borelioza</dc:subject><dc:subject>serološke metode</dc:subject><dc:subject>indirektni imunofluorescenčni test</dc:subject><dc:subject>imunoblot</dc:subject><dc:subject>specifična protitelesa IgG</dc:subject><dc:subject>psi</dc:subject><dc:description>Lymska borelioza (LB) je zoonoza, ki jo povzroča spiroheta Borrelia burgdorferi sensu lato (Bb-sl). Borelije se prenašajo s pikom ščitastega klopa (Ixodes ricinus), ki se okuži pri sesanju krvi prosto živečih in domačih živali. V Sloveniji je LB endemična. LB pri psih se klinično težko opredeli, saj se kaže neznačilno, npr. kot poslabšanje splošnega stanja z anoreksijo in zvišano telesno temperaturo. Okužba pri psih se najpogosteje opredeli šele z dokazom specifičnih protiteles. V nalogi smo primerjali dve metodi, in sicer imunofluorescenčni test (IFT) in imunoblot (IB) test, s katerima smo dokazovali za borelije specifična protitelesa IgG. V raziskavo je bilo vključenih 100 vzorcev serumov oz. plazme psov s sumom na LB. Namen je bil dokazati prisotnost protiteles proti LB z obema metodama, primerjati rezultate, ter ugotoviti na katere borelijske antigene se pes odzove. Z IB je bilo pozitivnih 22 % serumov in 1 % serumov je imel mejno vrednost, medtem ko je bilo pri IFT pozitivnih 36 % serumov. Največja statistično značilna razlika v odstopnju obeh testov se je pokazala pri IFT titru 64, kjer je bilo z IFT pozitivnih 12 vzorcev in z IB negativnih 11 vzorcev ter eden pozitiven. Manjša statistično značilna razlika se je pojavila pri titru 128, kjer je bilo z IFT devet vzorcev pozitivnih in z IB sedem vzorcev negativnih ter dva pozitivna. Pri najvišjih titrih (256 in 512) so bili rezultati obeh testov enotni, pri titrih, nižjih od 64 pa razlike med testoma niso bilo statistično značilne. Pri IB smo najpogosteje ugotovili reakcijo na VlsE antigen.</dc:description><dc:publisher>[S. Štruc]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-02 07:46:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111513</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
