<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111495"><dc:title>Vsebnost fenolnih spojin in antioksidativni potencial kaljenih semen navadnega rička (Camelina sativa L.)</dc:title><dc:creator>Ilešič,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Terpinc,	Petra	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Abramovič,	Helena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>navadni riček</dc:subject><dc:subject>Camelina sativa L.</dc:subject><dc:subject>semena</dc:subject><dc:subject>kaljenje</dc:subject><dc:subject>antioksidativni potencial</dc:subject><dc:subject>fenolne spojine</dc:subject><dc:subject>flavonoidi</dc:subject><dc:subject>toplotna obdelava</dc:subject><dc:description>Namen raziskave je bil ugotoviti, kako kaljenje semen navadnega rička (Camelina  sativa L.) vpliva na vsebnost fenolnih spojin in s tem na antioksidativni potencial (AOP) semen. Zanimal nas je vpliv predhodne toplotne obdelave (10 oz. 45 min pri 55 °C) na obseg teh sprememb. Semena smo vzorčili vsakih 24 h po začetku kaljenja. Vzorčena semena smo delno posušili, razmastili s heksanom in iz njih s pomočjo 70 % etanola pridobili ekstrakte fenolnih spojin. Kaljenje je povečalo vsebnosti skupnih fenolnih spojin (SFS), skupnih flavonoidov, flavonov in flavonolov ter flavanonov in dihidroflavonolov. S kaljenjem se je reaktivnost spojin v posameznih testih različno spreminjala, kar nakazuje na kvalitativne in kvantitativne spremembe v sestavi ekstraktov. Kaljenje je povečalo AOP, ki smo ga določili kot sposobnost lovljenja superoksidnega anionskega radikala. Največja vsebnost SFS je bila izmerjena pri 72 urah. Pri 72 urah je bil dosežen tudi največji AOP določen z omenjeno metodo. Toplotna obdelava semen pred kaljenjem praviloma ni vplivala na rezultate. Z opravljeno raziskavo lahko potrdimo delovno hipotezo o povečanju dobiti fenolnih spojin s kaljenjem, hipotezo o vplivu časa kaljenja na vsebnost fenolnih spojin in hipotezo o razlikah v izmerjenem AOP v homogeni raztopini in heterogenem okolju (emulzija linolne kisline v vodi).</dc:description><dc:publisher>[A. Ilešič]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-02 07:45:22</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111495</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
