<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111465"><dc:title>Pravna ureditev varstva invalidov</dc:title><dc:creator>Kjuder,	Graden	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Strban,	Grega	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>invalidi</dc:subject><dc:subject>opredelitev invalidnosti</dc:subject><dc:subject>razvoj varstva pravic invalidov</dc:subject><dc:subject>Organizacija združenih narodov</dc:subject><dc:subject>mednarodni pravni viri</dc:subject><dc:subject>invalidska pokojnina</dc:subject><dc:subject>nadomestila za invalidnost</dc:subject><dc:subject>primerjalno pravni vidik</dc:subject><dc:description>Invalidi v naši družbi predstavljajo eno izmed najbolj ranljivih družbenih skupin. Oteženo jim je nastopanje na trgu dela kot tudi vsakdanje življenje v naši družbi. Čeprav se tega dejstva zavedamo že od nekdaj, pa se je aktiven razvoj pravic invalidov začel šele po drugi svetovni vojni. Poglavitno vlogo pri tem je imela Organizacija združenih narodov, v okviru katere so se najprej začele pripravljati neobvezujoče deklaracije. V začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja je bil sprejet Svetovni akcijski program delovanja v korist invalidov, še istega leta, pa je bilo prihodnje desetletje razglašeno za desetletje posvečeno invalidom. To obdobje je bilo namenjeno predvsem implementaciji sicer neobvezujočega akcijskega programa. Kasneje so bile sprejete še Talinske smernice in Standardna pravila za izenačevanje možnosti invalidov, ki so tlakovala pot sprejemu Konvencije o pravicah invalidov, kot prvemu mednarodno pravno zavezujočemu dokumentu, ki predpisuje minimalne standarde pravic invalidov. 
Neenotna opredelitev invalidne osebe otežuje zagotavljanje pravic invalidov. Tudi v slovenskih pravnih aktih je invalidnost opredeljena na različne načine. V skladu s ZPIZ-2 je delovni invalid zavarovanec, pri katerem je ugotovljena invalidnost in je pridobil katero od pravic iz invalidskega zavarovanja. Pravice delovnih invalidov v slovenski zakonodaji se delijo na pravice zavarovancev brez preostale delovne zmožnosti (invalidska pokojnina) in pravice na podlagi preostale delovne zmožnosti. 
Italija, Grčija in Nizozemska pravice iz invalidskega zavarovanja urejajo različno. Razlike so vidne pri definiciji invalidne osebe, krogu zavarovanih oseb, naboru pravic zavarovancev ter pogojev, ki jih morajo zavarovanci izpolnjevati za pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-02 07:15:42</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111465</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
