<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111453"><dc:title>Tekstilne tehnike - zanimivost in uporaba z vidika osnovnošolcev</dc:title><dc:creator>Krapež,	Gloria	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lovšin Kozina,	Francka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Zaman,	Barbara	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>predmet gospodinjstvo</dc:subject><dc:description>Število ur, namenjenih obravnavi tekstilnih tehnik v programu osnovne šole, se je skozi zgodovino močno zmanjšalo. Glavni razlog za zmanjšan obseg ur, namenjenih tej vsebini v učnih načrtih gospodinjstva, je spremenjen življenjski slog sodobnega človeka. Tekstilni izdelki so cenovno dostopni, posameznik (cenene) tekstilne izdelke lahko hitro menja, nadomešča ali zavrže, za kar dejansko ne potrebuje znanja o različnih tekstilnih tehnikah. Posledično se znanje/obvladovanje posameznih tekstilnih tehnik izgublja skozi generacije; za mnoge učence je šola glavni prostor, kjer jih lahko spoznajo. 
Obvladovanje tekstilnih tehnik ni pomembno zgolj z vidika znanja – znati izdelati uporaben in estetski izdelek, temveč tudi z vidika sproščanja in razvoja možganov. 
V diplomskem delu je bila raziskava namenjena ugotavljanju mnenja učencev o tekstilnih tehnikah, ugotavljanju, katere tehnike so učenci spoznali pri pouku gospodinjstva, in ugotavljanju, kako pogosto jih uporabljajo doma. Raziskava, ki je potekala na eni osnovni šoli v Sloveniji in je vključevala 94 učencev šestega in sedmega razreda, je pokazala, da so učenci v šoli najpogosteje praktično izvajali šivanje. Najbolj zanimivo se jim je zdelo šivanje, sledilo je plemenitenje blaga. Ugotovljeno je bilo tudi, da so tako dečki kot deklice podobno odgovarjali na vprašanje o zanimanju za posamezno tekstilno tehniko. Učenci so zabeležili, da bi moral vsak po koncu osnovne šole poznati osnove šivanja. Rezultati so pokazali, da učence k učenju tekstilnih tehnik bolj spodbuja praktično delo in manj teoretična razlaga. Rezultati so tudi pokazali, da učenci menijo, da imajo najbolj razvite veščine šivanja, nekoliko manj pa veščine izvajanja ostalih tekstilnih tehnik, kot je npr. pletenje. Ugotovljeno je bilo tudi, da večina učencev nikoli ali zelo redko uporablja posamezne tekstilne tehnike v vsakdanjem življenju, pri čemer je bilo šivanje najbolj uporabljeno tako med dečki kot tudi deklicami.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-02 04:24:15</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111453</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
