<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111443"><dc:title>Razvoj analizne metode za ugotavljanje mikotoksinov v prehranskih vzorcih</dc:title><dc:creator>Kalan,	Jasna	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Roškar,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mikotoksini</dc:subject><dc:subject>prehranski vzorci</dc:subject><dc:subject>določanje</dc:subject><dc:subject>QuEChERS</dc:subject><dc:subject>LC-MS/MS</dc:subject><dc:description>Plesni so že dolgo razširjene v prehrani, uporabljajo se tudi v farmaciji (npr. proizvodnja penicilina). A so tudi neželene, nezahtevne za rast in sčasoma povzročajo razkroj v svoji okolici. V boju za življenjski prostor in hrano izločajo mikotoksine, med katerimi je nekaj zakonsko omejenih v prehranskih izdelkih.
Namen magistrske naloge je bil razviti analizno metodo za zaznavo izbranih reguliranih mikotoksinov (aflatoksini B1, G1, B2, G2, ohratoksin A, deoksinivalenol, zearalenon in patulin) v različnih prehranskih vzorcih, in sicer z visoko vsebnostjo škroba, sladkorjev in maščob. Obstoječe metode predpriprave vzorca iz izbranih člankov smo preizkusili, poenostavili in optimizirali z namenom vpeljave poenotenega postopka priprave vzorca. Preverili smo vpliv razmerja vode in različnih ekstrakcijskih topil na učinek ozadja in izkoristek ekstrakcije, vpliv količine in vrste soli za ekstrakcijo, dodatek kisline ter možnosti dodatnega čiščenja vzorcev z disperzno ekstrakcijo na trdni fazi.
Najprej smo razvili instrumentalno metodo za sočasno analizo vseh osmih mikotoksinov, ki temelji na tekočinski kromatografiji, sklopljeni z masno spektrometrijo tipa trojni kvadrupol. Ker se patulin zelo razlikuje po fizikalno-kemijskih lastnostih od ostalih mikotoksinov in se tudi specifično pojavlja v vzorcih hrane, smo zanj razvili ločen postopek priprave vzorca. Oba postopka (za patulin in za ostale izbrane mikotoksine) smo po optimizaciji ovrednotili v smislu selektivnosti, linearnosti, ponovljivosti, točnosti, meje določitve, izkoristka ekstrakcije in učinka ozadja. Analizno metodo za patulin smo uspešno validirali v treh vrstah vzorcev, meja določitve pa je bila dovolj nizka, da je metoda primerna tudi za analizo otroške hrane. Metodo za ostale mikotoksine smo tudi validirali na treh vrstah vzorcev hrane, a so se pojavila določena odstopanja, še zlasti za ohratoksin A zaradi nižjega izkoristka ekstrakcije, kar pa je smiselno v prihodnje še prilagoditi. Kljub temu smo uspešno vpeljali analizno metodo, s katero smo sposobni zaznati sedem mikotoksinov na zakonsko predpisanih mejah 
Analizno metodologijo smo uporabili na več kot 50 izdelkih hrane, za vsako skupino (žitarice, suho sadje, oreški in izdelki iz jabolk) smo zbrali med 10 in 15, tako komercialnih kot tudi domačih vzorcev. Testirali smo tudi s plesnijo kontaminirane vzorce. V nobenem od normalnih izdelkov nismo našli prisotnosti mikotoksinov, uspešno pa smo določili patulin, deoksinivalenol, ohratoksin A in zearalenon v vidno kontaminiranih vzorcih.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-01 08:35:48</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111443</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
