<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111428"><dc:title>Učinkovitost učiteljevih oblik učne pomoči pri matematiki v 3., 4. in 5. razredu osnovne šole</dc:title><dc:creator>Banovec,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hodnik,	Tatjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>učne težave</dc:subject><dc:description>Matematika je šolski predmet, prisoten v vseh razredih, poleg tega pa si življenja brez nje skorajda ni mogoče predstavljati, saj jo potrebujemo v marsikateri življenjski situaciji. Otroci se z njo prek igre srečajo že v rani mladosti, kasneje, v osnovni šoli, pa je to obvezen predmet za vse učence. 
Slovenska populacija zelo ceni matematiko in uspešnost na tem področju, mogoče celo bolj kakor materni jezik. Kljub temu pa marsikateremu učencu pri urah matematike ni prijetno. Lahko celo rečemo, da je v zadnjih letih naraslo število učencev z učnimi težavami pri matematiki. Zaradi porasta učnih težav pa morajo biti učitelji na to še bolj pripravljeni in ob pojavu omenjenih težav ustrezno odreagirati.
Teoretični del magistrskega dela torej v prvi vrsti predstavlja učne težave, ki so prisotne skorajda v vsaki šoli. Navedeni so tudi vzroki zanje in ukrepi pomoči, v nadaljevanju pa so podrobneje opredeljene učne težave, ki jih imajo učenci pri matematiki. V delu je izpostavljena predvsem učna pomoč pri tem predmetu, s poudarkom na njenih oblikah. Izhaja iz petstopenjskega modela pomoči in se v okviru tega poglobi v tiste oblike učne pomoči, ki jih lahko izvaja učitelj. V ospredje, na prvo stopnjo pomoči jo postavlja tudi petstopenjski model pomoč, postavljamo dobro poučevalno prakso pri matematiki, ki jo lahko zagotovi oz. izvaja učitelj. Učitelj je tisti, ki mora matematične pojme na ustrezen način približati učencem. To lahko stori postopoma, in sicer tako, da učencem konkretno predstavi situacijo ter jo nato preko grafične reprezentacije vpelje v matematične simbole. Na prvi stopnji petstopenjskega modela učne pomoči je učencem, ki imajo učne težave pri matematiki, ponujen tudi dopolnilni pouk. medtem ko na tretji stopnji učitelj lahko izvaja individualno in skupinsko obliko učne pomoči. 
Rezultati empirične raziskave, izvedene v okviru magistrskega dela, kažejo, da učitelji 3., 4. in 5. razreda osnovne šole dobro poznajo in pogosto prepoznajo učne težave pri matematiki. Posledično lahko sklepamo, da ustrezno prilagajajo tudi metode in oblike dela. Svoje poznavanje petstopenjskega modela nudenja učne pomoči pri matematiki na petstopenjski ocenjevalni lestvici ocenjujejo kot dobro. Večina anketirancev je uspešnost svojega dela pri nudenju učne pomoči pri rednem pouku, dopolnilnem pouku ter individualni in skupinski učni pomoči ocenila kot odlično.
V empiričnem delu magistrska naloga raziskuje tudi stališča učencev do različnih oblik učne pomoči, ki jih lahko nudijo učitelji pri matematiki. Učenci načeloma dobro napredujejo zaradi ustrezne obravnave na prvi in tretji stopnji petstopenjskega modela učne pomoči. Vsi intervjuvani učenci pa se strinjajo, da redno obiskovanje dopolnilnega pouka matematike vpliva na njihovo uspešnost pri omenjenem učnem predmetu.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-01 03:54:56</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111428</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
