<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111426"><dc:title>Prepoznavanje in ocenjevanje specifičnih jezikovnih motenj pri predšolskih otrocih</dc:title><dc:creator>Puc,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kogovšek,	Damjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Novšak Brce,	Jerneja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>predšolski otroci</dc:subject><dc:description>Pomemben in obsežen del govorno-jezikovnih motenj predstavljajo razvojne jezikovne motnje, s katerimi se logopedi srečujejo že pri predšolskih otrocih. Težave z jezikom lahko negativno vplivajo na  kognitivni in psihosocialni razvoj otroka in vztrajajo tudi vse življenje. Ključnega pomena je motnje prepoznati zgodaj, potem pa čim prej nuditi ustrezno strokovno pomoč. Specifične jezikovne motnje so del razvojnih jezikovnih motenj, vzroka za težave z jezikom pa ne moremo pripisati kognitivnim, nevrološkim in čustvenim motnjam ali motnjam sluha. Primanjkljaji se lahko kažejo na eni ali več ravneh jezika ter tudi na drugih razvojnih področjih, kar pomeni, da so osebe s specifičnimi jezikovnimi motnjami zelo heterogena skupina. Prepoznavanje, diagnostika, ocenjevanje in načrtovanje terapije so zato obsežni in individualizirani postopki. Zaradi pomanjkanja formalnih preizkusov, ki bi lahko predstavljali okvir in oporo, je ta naloga za slovenske logopede pogosto še bolj zahtevna. 
Teoretični del magistrske naloge predstavlja podroben opis specifičnih jezikovnih motenj in nabor značilnosti, ki so jih pri otrocih s specifičnimi jezikovnimi motnjami raziskovali tuji in domači strokovnjaki.
Na podlagi analize strokovne literature različnih avtorjev, ki so raziskovali specifične jezikovne motnje, je bil za namen magistrskega dela oblikovan protokol za prepoznavanje in ocenjevanje specifičnih jezikovnih motenj. Protokol zajema glavne kriterije, po katerih opredeljujemo specifične jezikovne motnje, značilnosti, ki se kažejo pri otrocih s specifično jezikovno motnjo, so razdeljene po področjih jezika. Vsebuje naslednja področja: fonologija, morfosintaksa, semantika, sociopragmatika, razumevanje, pripovedovanje oz. spontani govor, ostale značilnosti in opažanja staršev ter strokovnih sodelavcev. Priloge k protokolu ponujajo nabor nalog, ki našteta področja dodatno preverjajo. Oceno logopeda dopolnita vprašalnika za starše ter vzgojitelje in ostale strokovne delavce. 
V empiričnem delu je bil protokol izveden na konkretnem primeru s šestletnim dečkom, ki je usmerjen v predšolski program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo kot deček z zmernimi govorno-jezikovnimi motnjami. Ugotovljeno je bilo, da deček izkazuje večino znakov specifičnih jezikovnih motenj, ki so opisani v strokovni literaturi. Na podlagi izkazanih šibkih področij je bil izdelan načrt njegove nadaljnje logopedske obravnave.   
Delo v slovenski logopedski stroki predstavlja novost. Podrobno opredeli specifične jezikovne motnje in širi znanje o njih, ozavešča o pomembnosti zgodnjega prepoznavanja specifičnih jezikovnih motenj in spodbuja k poglobljenemu, individualiziranemu ocenjevanju jezikovnih motenj pri otrocih.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-01 03:54:37</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111426</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
