<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111402"><dc:title>Stališča do psihologije in psihologov - vidika javnosti in stroke</dc:title><dc:creator>Malec,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podlesek,	Anja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Popič,	Damjan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>psihologija</dc:subject><dc:subject>psihologi</dc:subject><dc:subject>stališča</dc:subject><dc:subject>javno mnenje</dc:subject><dc:subject>računalniško posredovana komunikacija</dc:subject><dc:description>Izhodišče zanimanja v sestavku je ozaveščenost splošne javnosti glede karakteristik profesije psihologov. V uvodnem delu predstavimo razvoj psihologije kot teoretične in aplikativne znanosti, kot je v (zahodnem) svetu zastopana in urejena danes. Prav tako podamo konceptualni okvir prepričanj in stališč, ki nam pomaga pri umevanju javnih zaznav in stopnje poznavanja psihološke stroke. Zmotna prepričanja o psihologiji kot vedi, kompetentnosti psihologov, razponu in učinkovitosti psiholoških storitev se v moderni kulturi vraščajo tudi preko računalniško posredovane komunikacije. Raziskava je razčlenjena na dva vsebinsko in metodološko različna sklopa: prvi predstavlja preiskovanje stališč do poklica psihologov, izraženih v tvitih, forumskih objavah, v komentarjih uporabnikov na spletnih portalih novic in v blogovskih objavah v blogih skupaj s komentarji uporabnikov; drugi pa se obrača k psihologom v praksi in njihovim pogledom na stališča javnosti ter doživljanjem lastne poklicne vloge. S pregledom stališč, tako na družbenih omrežjih kot pri psihologih v praksi, ponujamo netipični vpogled v odnos laične populacije do psihologije in psihologov. Večinsko je naloga kvalitativne narave, saj temelji na interpretativni paradigmi s poudarkom na besedni obdelavi in analizi zbranega gradiva. V raziskavi ugotavljamo, da je v splošnem poznavanje psihološke stroke in njene aplikativne donosnosti na razmeroma nizki ravni. Pri stremljenju k dolgoročnemu razvoju psihološke stroke, ki zavisi od ekonomskih, socialnih in političnih ciljev, je ključnega pomena tudi najširša udeležba javnosti. Za ustrezno informiranje javnosti o psiholoških spoznanjih in delu psihologa je še veliko prostora.</dc:description><dc:publisher>[N. Malec]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-30 07:15:22</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111402</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
