<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111398"><dc:title>Vpliv lokalne vibracije dominantne roke na nekatere lokalne in sistemske fiziološke dejavnike pri delu z računalniško miško</dc:title><dc:creator>Grum,	Jan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Potočnik,	Nejka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jakovljević,	Miroljub	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>lokalna mehanska vibracija</dc:subject><dc:subject>kožni pretok krvi</dc:subject><dc:subject>žilna prevodnost</dc:subject><dc:subject>oksigenacija</dc:subject><dc:description>Uvod: Pripomočki za samomasažo so v zadnjem času zelo popularni, eden izmed njih je pripomoček za lokalno mehansko vibracijo Tobiar. Z njegovo uporabo naj bi odpravili kronične bolečine v zapestjih, ramenih in vratu. Naprava omogoča masažo z dvema stopnjema. Prva stopnja ima frekvenco 64 Hz, druga stopnja pa ima frekvenco 82 Hz. V raziskavi smo proučevali vpliv lokalne mehanske vibracije na nekatere lokalne in sistemske fiziološke dejavnike med uporabo računalniške miške. Namen: Namen diplomskega dela je bil preveriti vpliv vibracijskega aparata na kožni pretok krvi, temperaturo, žilno prevodnost in oksigenacijo tkiva na prstu in podlakti ter na prevodnost živca medianus. Metode dela: V raziskavi je sodelovalo 18 preiskovancev (9 moških in 9 žensk). Protokol je bil pri vsakem preiskovancu sestavljen iz naslednjih elementov a) namestitev senzorjev, b) merjenje hitrosti prevajanja živca medianus, c) izvajanje meritev: prva meritev 5 minut brez vibracij, druga meritev 5 minut z vibracijami na stopnji 1, tretja meritev 5 minut z vibracijami na stopnji 2, d) ponovno merjenje prevodnosti živca. Med meritvami (c) je preiskovanec na računalniku igral igro Minolovec, s tem smo simulirali uporabo miške v vsakdanjem življenju in dobili želen položaj roke na miški. Med meritvami smo spremljali kožni pretok krvi in kožno temperaturo, arterijski krvni tlak, EKG in oksigenacijo tkiva. Rezultati: Do statistično pomembnih razlik je prišlo pri kožnem pretoku krvi na podlakti nevibrirane roke saj se je povečal iz 7,76 (0,73) PU na 9,29 (0,9) PU (p=0,002) in nato na 9,69 (1,04) PU (p=0,004). Prav tako je do statistično pomembnih sprememb prišlo pri žilni prevodnosti na podlakti nevibrirane roke, kjer se je žilna prevodnost povišala iz 0,09 (0,043) PU/mmHg na 0,1 (0,05) PU/mmHg (p=0,002) in nato na 0,1 (0,06) PU/mmHg (p=0,004). Pri oksigenaciji tkiva je prišlo do statistično pomembnih sprememb tako distalno (iz 41,2 (2,1) mmHg na 44,0 (2,2) mmHg (p=0,002) in nato 46,0 (2,1) mmHg (p=0,003)) kot proksimalno (iz 39,5 (3,7) mmHg na 46,3 (3,3) mmHg (p=0,003) in nato 46,6 (3,0) mmHg (p=0,003). Drugje ni bilo statistično pomembnih razlik. Razprava in zaključek: Uporaba vibracijske naprave poveča kožni pretok krvi in žilno prevodnost na nevibrirani roki ter poveča oksigenacijo tkiva tako distalno kot proksimalno od naprave na vibrirani roki. Smiselno bi bilo izvesti raziskavo, kjer bi napravo uporabljali več dni zaporedoma po določenem protokolu, da bi dobili še bolj relevantne rezultate.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-29 07:46:12</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111398</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
