VPLIV DEMENCE NA PREVENTIVO IN ZDRAVLJENJE BOLNIKOV Z ISHEMIČNO MOŽGANSKO KAPJOŠubic, Ana (Avtor) Gregorič Kramberger, Milica (Mentor) Winbald, Bengt (Komentor) demencaishemična možganska kapznotrajmožganska krvavitevatrijska fibrilacijaantikoagulantno zdravljenjesmrt zaradi možganske kapiUvod: Bolniki z demenco imajo višjo prevalenco levkoaraioze in možganskih mikrokrvavitev, ki so lahko povezane z višjim tveganjem za hemoragične zaplete ob antikoagulantnem zdravljenju (AKZ) in trombolitičnem zdravljenju ishemične možganske kapi (IMK). Cilji: Preučiti, ali so bolniki z demenco, ki so zboleli z ishemično možgansko kapjo obravnavani drugače kot bolniki brez demence. Preučiti tveganje in učinkovitost AKZ z varfarinom za zdravljenje atrijske fibrilacije (AF) pri bolnikih z demenco. Preučiti značilnosti bolnikov z demenco, ki so umrli zaradi možganske kapi in jih primerjati z bolniki z drugimi vzroki smrti. Metode: V prvem delu je bil opravljen pregled literature o obravnavi bolnikov z demenco pri akutni IMK z uporabo podatkovne baze PubMed. V drugem in tretjem delu je bila izvedena longitudinalna kohortna študija, ki temelji na podatkih o bolnikih iz švedskega nacionalnega registra za demence (SveDem). V drugem delu smo primerjali osnovne značilnosti bolnikov z AKZ, z antiagregacijsko terapijo in tistimi brez antitrombotične terapije. Coxov regresijski model je bil uporabljen za oceno ogroženosti za IMK, znotrajmožgansko krvavitev (ZMK), krvavitev in smrt. V tretjem delu smo analizirali značilnosti bolnikov z demenco, ki so umrli zaradi IMK. Rezultati: V pregledani literaturi so bili bolniki z demenco ob akutni IMK manj pogosto zdravljeni z IV tPA, redkeje so prejeli sekundarno preventivo IMK, različne diagnostične preiskave, invazivne posege in bili redkeje sprejeti na enoto za možgansko kap kot bolniki brez demence. AKZ z varfarinom za zdravljenje AF pri bolnikih z demenco je bilo povezano z manjšim tveganjem za IMK in z manjšo umrljivostjo v primerjavi z bolniki brez terapije. Zdravljenje z varfarinom je bilo povezano z manjšim povečanjem tveganja za krvavitev v primerjavi z antiagregacijsko terapijo, vendar brez povečanega tveganja za ZMK. Bolniki, ki so umrli zaradi IMK in bolniki, ki so umrli zaradi drugih vzrokov, se med seboj niso razlikovali glede prejemanja nevropsihiatričnih zdravil. Več kot polovica bolnikov, pri katerih je bila IMK kot vzrok smrti, zabeležena na mrliškem listu, ni bila predhodno vpisanih v register za možganske kapi. Zaključki: Bolniki z demenco so ob akutni IMK redkeje deležni kompleksnih diagnostičnih preiskav in zdravljenja kot bolniki brez demence. Rezultati te raziskave podpirajo uporabo varfarina pri izbranih bolnikih z demenco. Nizek odstotek bolnikov z demenco, zdravljenih z varfarinom, kaže na možnost za izboljšave pri preventivi IMK. Zdravljenje z nevropsihiatričnimi zdravili ni bilo povezano z večjo umrljivostjo.20192019-09-29 07:15:08Doktorsko delo/naloga111363sl