<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111353"><dc:title>Vsebnost kadmija, svinca in cinka v dveh sortah konoplje (Cannabis sativa L.) gojene v lončnem poskusu z dodanimi kovinami</dc:title><dc:creator>Portir,	Janoš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zupan,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Flajšman,	Marko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>težke kovine</dc:subject><dc:subject>svinec</dc:subject><dc:subject>Pb</dc:subject><dc:subject>kadmij</dc:subject><dc:subject>Cd</dc:subject><dc:subject>cink</dc:subject><dc:subject>Zn</dc:subject><dc:subject>fitoremediacija</dc:subject><dc:subject>konoplja</dc:subject><dc:subject>lončni poskus</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi smo proučevali, kako se navadna konoplja odziva na zelo visoke koncentracije kadmija, svinca in cinka v tleh in kakšen je učinek posameznega elementa na rast in razvoj rastline. V lončnem poskusu smo testirali sprejem posamezne težke kovine: kadmija (Cd), svinca (Pb) in cinka (Zn) v različne dele dveh sort ('Tisza' in 'Futura 75') navadne konoplje. Iz neonesnaženih tal smo z dodajanjem težkih kovin v kloridnih oblikah (PbCl2, CdCl2H20, ZnCl2) pripravili dve stopnji kontaminacije tal za vsak posamezen element: Pb-1/2 (1000 mg/kg), Pb-2/2 (1500 mg/kg ), Cd-1/2 (50 mg/kg), Cd-2/2 (100 mg/kg), Zn-1/2 (2500 mg/kg) in Zn-2/2 (5000 mg/kg). Rastline smo gojili tudi v nadzorovanih neonesnaženih tleh. Rastline smo gojili v loncih volumna 3,5 L do botanične zrelosti. V vsakem loncu je bila posajena ena rastlina, za eno obravnavanje smo uporabili 10 loncev iste sorte,10 rastlin sorte 'Tisza' in 10 rastlin sorte 'Futura 75. Poskus je potekal v rastlinjaku med januarjem in julijem 2018. Žetev je potekala julija 2018, ko je bilo seme zrelo. Za določanje težkih kovin v različnih rastlinski delih smo vzorčili: korenine (ločeno za glavne in stranske), steblo (ločeno za stržen in povrhnjico) in socvetja. Največ Cd, Pb in Zn so rastline obeh sort privzele v stranske korenine, fitotoksične učinke je bilo opaziti samo, kjer smo v tla dodali ZnCl2, tam so rastline propadle zaradi prevelike koncentracije soli. Vsi rastlinski deli konoplje, ki je rastla v tleh onesnaženih s težkimi kovinami, vsebujejo težke kovine, zato je njihova uporaba omejena.</dc:description><dc:publisher>[J. Portir]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-28 07:45:29</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111353</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
