<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111344"><dc:title>Pojavnost kondenzacijskih sledi nad Slovenijo</dc:title><dc:creator>Curk,	Anžej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Skok,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>kondenzacijske sledi</dc:subject><dc:subject>chemtrails teorija zarote</dc:subject><dc:description>Kondenzacijske sledi za letali (ang. condensation trails oziroma contrails) so eden vizualno najbolj opaznih antropogenih pojavov v ozračju. Kondenzacijska sled nastane zaradi sproščanja vodne pare pri izgorevanju goriva v letalskem motorju. Vodna para, ki nastane ob izgorevanju, se v motorju združi z vodno paro iz okoliškega zraka in če skupna količina vodne pare preseže nasičenje, bo v izpuhu prišlo do kondenzacije in nastanka oblaka. Kondenzacijske sledi posledično tudi vplivajo na okolje (npr. na sevalno bilanco Zemlje).

V nalogi je opravljena analiza radiosondažnih meritev (meritve opravljene v obdobju 21. 10. 2004-12. 05. 2019) z uporabo Schmidt-Applemanovega kriterija, ki določa ali pride do nastanka sledi ali ne glede na lastnosti letala ter letalskega motorja in stanja okolice. Z uporabo tega kriterija je izračunana pojavnost in razvoj morebitnih kondenzacijskih sledi nad Slovenijo. Da bodo sledi obstale na nebu daljše obdobje, more biti okoliški zrak prenasičen glede na led. 

Analiza je pokazala, da le v redkih primerih ozračje ni primerno za nastanek morebitnih sledi. Po drugi strani pa le v dobrih 30 % od vseh analiziranih dni je ozračje primerno za razvoj obstojni sledi.  Predvsem pa je zanimivo dejstvo, da so morebitne kondenzacijske sledi le redko vidne s tal. To je predvsem zaradi oblačnosti, ki zastira pogled na morebitne sledi s tal. 

Povprečna debelina območja, kjer je izpolnjen pogoj za nastanek kondenzacijskih sledi, se skozi leto spreminja in je v hladnejših mesecih bistveno večja kot v poletnih mesecih. Na nastanek sledi v prvi vrsti predvsem vpliva temperatura in nekoliko manj relativna vlažnost okolice. V časovnem nizu izračunanih podatkov zgornje in spodnje meje, kjer so izpolnjeni pogoji za nastanek sledi, so prisotni blagi linearni trendi, ki pa večinoma niso statistično značilni. Podobno velja za časovni niz deleža dni, ko je Schmidt-Applemanov kriterij izpolnjen.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-28 07:45:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111344</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
