<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111335"><dc:title>Učinki neprekinjene metode vzdržljivostne vadbe na nekatere kazalce vzdržljivosti</dc:title><dc:creator>Bone,	Marko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ušaj,	Anton	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vzdržljivost</dc:subject><dc:subject>vadba</dc:subject><dc:subject>hitrost</dc:subject><dc:subject>testiranje</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi smo preučevali, kako neprekinjena metoda vzdržljivostne vadbe vpliva na kazalce vzdržljivosti. Vadba je potekala 5 tednov. Posameznik je opravil 5 vadbenih enot tedensko na atletskem stadionu. Vadbene enote so bile sestavljene iz ogrevanja in 2000 metrov teka pri najvišji možni intezivnosti. Pri tem smo merili hitrost in srčno frekvenco. Vmes smo opravili 3 testiranja, na začetku, nekje na sredini in na koncu vadbenega obdobja. Drtugo testiranje smo nameravali opraviti takoj, kobi bila zaznana prva pomembna sprememba, vebdar do tega ni prišlo v nasprotju s pričakovanji.Testiranja so potekala  v Laboratoriju za biodinamiko Fakultete za šport. Na tekoči preprogi, pri hitrosti, ki je ustrezala tisti, ki jo je preiskovanec pretekel na prvi vadbeni enoti v teku na 2000 metrov, smo merili različne aerobne in anaerobne parametre, kot so privzem kisika, minutna prostornina izdihanega ogljikovega dioksida, vsebnost laktata v krvi in ventilacijo.
Preučevali smo podatke enega posameznika za katere smo predpostavili, da se bodo izboljšali. Rezultati so pokazali drugače: zmogljivost tekača se ni izboljšala pri vadbi na atletski stezi. Tudi največja zmogljivost pri teku, ob uporabi največje hitrosti, hitrosti na 400 metrov in v teku na 2000 metrov (hitrostni model) se ni spremenila. Pri enaki submaksimalni hitrosti 4.4 m/s se  je zmanjšal privzem kisika, prostornina izdihanega okljikovega dioksida in ventilacija, kar smo tudi predvidevali. To pomeni, da se je izboljšal presnovni ali mehanski izkoristek pri teku. V nasprotju z našimi pričakovanji pa se je vsebnost laktata v krvi povišala, vrednosti pH-ja so se izrazito znižala kar nakazuje na povečano acidozo in posledično tudi večjo utrujenost. Hitrost teka, ki naj bi bila glavni kazalec napredka se ni spremenila zato lahko rečemo, da posameznik ni bil odziven na vadbo. Verjetno je kopičenje utrujenosti skozi proces športne vadbe najpomembnejši vzrok za neodzivnost, kljub temu, da se je izkoristek pri teku izboljšal.
 </dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-28 07:20:14</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111335</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
