<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111287"><dc:title>Analiza ohlajanja zraka v manjšem mrazišču</dc:title><dc:creator>Pazlar,	Ahac	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Skok,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mrazišča</dc:subject><dc:subject>temperaturni obrat</dc:subject><dc:subject>meteorologija</dc:subject><dc:subject>temperatura zraka</dc:subject><dc:subject>meritve</dc:subject><dc:description>Mrazišče je definirano kot manjše območje, navadno v vrtači ali kaki drugačni kotlini, v katerem je temperatura pogosto nižja kot v okolici. V tem delu opisujem potek izvajanja meritev in analizo ohlajanja v manjšem mrazišču, katerega horizontalna dimenzija je 70 m in vertikalna 9 m. Meritve sem izvajal v obdobju od 29. 7. 2019 in do 21. 8. 2019. Ugotovil sem, da je temperatura v mrazišču lahko nižja od okolice za več kot 5°C. Jezero hladnega zraka je v mrazišču precej stabilno in ga vetrovi, ki so šibkejši kot 1 m/s ne morejo premešati. Tako šibki vetrovi ne morejo preprečiti nastanka temperaturnih razlik med mraziščem in okolico. Vendar pa lahko, še zlasti v kombinaciji s sunki vetra, zelo motijo potek ohlajanja v mrazišču. Razlika med temperaturo v in izven mrazišča, v poletnih mesecih najhitreje narašča okrog 18:00. Poleg popoldanskega intenzivnega ohlajanja se to nadaljuje v večer. Iz meritev se tudi vidi, da se po polnoči temperatura v mrazišču praviloma ne zniža za več kot 5°C.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-27 07:45:19</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111287</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
