<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111270"><dc:title>Psihološki mehanizmi, ki vplivajo na odločanje porote</dc:title><dc:creator>Cvijić,	Teodor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šugman Stubbs,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>porotno odločanje</dc:subject><dc:subject>zahteva po nepristranskosti</dc:subject><dc:subject>psihološko preučevanje porote</dc:subject><dc:subject>pripovedni model</dc:subject><dc:subject>Death Qualification</dc:subject><dc:subject>značilnosti procesnih udeležencev</dc:subject><dc:subject>porotna navodila&amp;#8195</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Porota je neizbežen institut sistemov s tradicijo common law. Tam ima zgodovinsko svojski položaj. Kljub temu pravi porotni sistem izrazito cenijo zgolj še v ZDA, kjer je sojenje po poroti ustavna garancija. 

Eno izmed najpomembnejših vprašanj, ki zadevajo porotno sojenje, je, ali so končne odločitve porote poštene in pravične. Vsak sodni postopek se mora namreč v celoti izvesti nepristransko, da bi sodba obveljala za pošteno.
Potreba po psihološkem preučevanju porote se je razvila v luči tega vprašanja, ob dejstvu, da končno sodbo poda skupina popolnih laikov. Zato je psihološko porotno preučevanje pravzaprav preučevanje dejavnikov, torej vplivov zunaj človeka, ki naj bi učinkovali nanj. 

Vzporedno z raziskovanjem dejavnikov se znanost osredotoča tudi na kognitivni proces porotnikov. V ta namen so se razvili različni modeli, s katerimi so znanstveniki želeli pojasniti porotnikove psihične procese pri sprejemanju odločitve. Ta magistrska naloga predstavi in kritično ovrednoti tovrstne raziskovalne pristope.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-27 07:16:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111270</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
