Zakonitost uporabe avtonomnega orožja v mednarodnem pravuSmolnikar, Kaja (Avtor) Sancin, Vasilka (Mentor) avtonomno orožjeubijalski robotismrtonosni avtonomni oborožitveni sistemimednarodno pravo oboroženih spopadovzakonitostPosledice hitrega tehnološkega napredka v zadnjih desetletjih se intenzivno kažejo tudi na področju oboroženih spopadov. T.i. nove tehnologije vse bolj izrivajo konvencionalne metode in sredstva bojevanja, posledica česar je postopno umikanje človeka iz območja vojnih operacij. Razvoj avtonomnega orožja vsled tega zastavlja številna pravna vprašanja in etične pomisleke glede njegove uporabe v prihodnosti, predvsem, v javnosti pogosto zastavljeno, vprašanje zakonitosti uporabe avtonomnega orožja v mednarodnem pravu. Avtonomno orožje kot orožje, ki ravna avtonomno pri izvajanju t. i. odločilnih funkcij, v mednarodnem pravu ni prepovedano per se. Uporabi se lahko le v kolikor je zmožno slediti zahtevam, ki jih za uporabo sile določa mednarodno pravo. Mednarodno pravo oboroženih spopadov tako de facto močno omejuje možnost strank v oboroženem spopadu zakonito uporabiti avtonomno orožje, saj je njegova uporaba omejena na odročna območja brez prisotnosti civilistov oz. območja z nizko stopnjo poseljenosti. Še bolj stroge zahteve mednarodnega prava človekovih pravic, ki izhajajo iz prepovedi samovoljnega odvzema življenja, pa zakonito uporabo avtonomnega orožja krčijo na zgolj peščico situacij. Strokovna javnost je že potrdila, da osrednji pravni okvir za naslovitev vprašanj, ki jih postavljajo avtonomna orožja tvori mednarodno pravo oboroženih spopadov. Na mednarodni skupnosti je sedaj odgovornost poiskati skupno razumevanje izzivov, ki jih postavlja uporaba avtonomnih orožij, in jih ustrezno nasloviti s sprejemom dokumenta, pravne ali zgolj politične narave.20192019-09-27 07:15:54Magistrsko delo/naloga111267sl