Razvijanje predpogojev za učenje matematike, s poudarkom na besedišču, za otroke priseljencevSotenšek, Barbara (Avtor) Kavkler, Marija (Mentor) priseljenci druge in tretje generacijePotomci priseljencev, t. i. priseljenci druge ali tretje generacije priseljencev, so v programih vzgoje in izobraževanja razmeroma številčna manjšina z zelo raznolikim poznavanjem slovenskega jezika. Na nobeni stopnji izobraževanja niso upravičeni do sistematiziranih oblik pomoči, četudi ima uspešnost pri izobraževanju in uresničevanju lastnih potencialov za posameznikovo življenje pomembno vlogo. Njihovo pomanjkljivo poznavanje predmetno specifičnih izrazov, vključno z matematičnim besediščem, je pogosto prezrto, kar jih lahko ovira pri usvajanju šolskega znanja in doseganju zadovoljive ravni matematične pismenosti ter s tem povezano uporabo matematike za namene življenja. K doseganju znanja matematike in prenosom le-tega na vsakdanje primere pomembno prispevajo zgodnje formalne in neformalne izkušnje otrok s števili in količinami, motivacija za učenje in pozitiven odnos do predmeta, ustrezno razvite izvršilne funkcije, motorične spretnosti, vidno zaznavanje in vidno-motorična integracija, učni ter matematični jezik s pripadajočim besediščem. Razvijanje ustreznih predpogojev za učenje, s poudarkom na besedišču, je pri otrocih priseljencev še posebej pomembno. Matematični jezik je zahtevnejši, abstraktnejši in bolj specifičen od socialnega jezika, v vrtcu in šoli pa se predvsem najosnovnejše izraze redko sistematično poučuje. Učenje iz konteksta pri otrocih priseljencev ne zadošča, zato je potrebno dodatno sistematično poučevanje s številnimi ponovitvami ter z vključevanjem igre, direktnega in modelnega poučevanja, slikovnih prikazov, gibalnih dejavnosti, sodelovalnega učenja, pisanja .... Nudenje potrebne pomoči že v vrtcu lahko izboljša pripravljenost otrok za učenje matematike v osnovni šoli in s tem pomembno prispeva k učinkovitejšemu učenju, za učinkovitejše napredovanje otrok pa je pomembno tudi redno in sprotno sodelovanje s starši. Namen raziskave je bil zasnovati in v vrtcu praktično preizkusiti ter evalvirati trening matematičnih izrazov z igro, slikovnim materialom, gibalnimi dejavnostmi, ponavljanjem, direktnim in sistematičnim poučevanjem v 20 srečanjih. Vanj so bili vključeni štirje predšolski otroci priseljencev druge ali tretje generacije, katerih splošno funkcioniranje vzgojiteljice ocenjujejo kot povprečno ali nadpovprečno, a jih jezik bolj ali manj ovira pri izkazovanju njihovega znanja. Dejavnosti treninga so bile oblikovane v skladu z ob vstopu v šolo pričakovanim matematičnim besediščem, otrokovim predznanjem in interesi. Poznavanje besed pred treningom se močno razlikuje med področji in tudi med otroki, otroci pa zadovoljivo poznajo dobrih 50 % vseh preverjanih besed. Rezultati primerjave začetnega in končnega poznavanja besed kažejo na učinkovitost zastavljenega treninga, saj je pri vseh otrocih opazen napredek v številu ter kakovosti poznanih besed. Starši in vzgojiteljice so bili s potekom in rezultati zadovoljni. Menijo, da so bile dejavnosti primerne razvojni stopnji in potrebam otrok. Ti so potrdili, da so bile vključene dejavnosti privlačne in zanimive.20192019-09-27 03:03:49Magistrsko delo/naloga111256sl