<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111210"><dc:title>Vloga posameznika v zunanjepolitičnem odločanju</dc:title><dc:creator>Puppis,	Mitja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bojinović Fenko,	Ana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>posameznik</dc:subject><dc:subject>osebnost</dc:subject><dc:subject>voditelj</dc:subject><dc:subject>zunanja politika</dc:subject><dc:subject>odločanje</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu se osredotočam na proučevanje vloge posameznika v zunanjepolitičnem odločanju. Cilj magistrskega dela je raziskati, kakšen vpliv ima osebnost posameznika na proces odločanja. Cilj konkretiziram s tezo, ki govori, da voditelj velike sile pri odločanju za intervencijo v periferno državo stroške intervencije interpretira glede na svojo osebnost. V študiji primera se osredotočam na vojno v Afganistanu, kjer veliko silo predstavljajo Združene države Amerike, periferno državo pa Afganistan. V magistrskem delu analiziram osebnosti predsednika Busha in Obame tekom njunih predsedovanj oziroma za časa afganistanske vojne med letoma 2001 in 2017. Proučujem nujno vsakoletno vztrajanje v vojni in preko teorije obetov pojasnjujem, da je do vsakoletnega vztrajanja pri vojaški intervenciji prišlo zaradi interpretacije stroškov vojne. Voditelja interpretirata stroške vojne preko svoje osebnosti in zaradi predvidenih izgub v situaciji tvegata več in zato vztrajata pri intervenciji. Končne ugotovitve povežem z osebnostjo obeh predsednikov in na podlagi prikaza objektivnega stanja v opazovanem obdobju, ki ga orišem s pregledom finančnih stroškov vojne, potrjujem, da je osebnost predsednikov vplivala na interpretacijo stroškov vojne.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-26 07:46:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111210</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
