<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111173"><dc:title>PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST V SLOVENIJI V PRIMERJAVI Z AVSTRIJO IN MADŽARSKO</dc:title><dc:creator>FERENC,	SAŠA	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Klun,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prispevki za socialno varnost</dc:subject><dc:subject>socialne pravice</dc:subject><dc:subject>pokojninsko in invalidsko zavarovanje</dc:subject><dc:subject>zdravstveno zavarovanje</dc:subject><dc:subject>zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni</dc:subject><dc:subject>starševsko varstvo</dc:subject><dc:subject>brezposelnost</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu so opredeljeni sistem prispevkov za socialno varnost v Sloveniji in pravice, pridobljene na podlagi plačevanja prispevkov za socialno varnost. Primerjani so  slovenski sistem in socialne pravice ter sistema socialne varnosti v Avstriji in na Madžarskem. Opredeljene so podobnosti med temi tremi državami, kakor tudi razlike, prednosti in slabosti. 
Za raziskovanje so bile uporabljene različne metodologije: deskriptivna metoda (proučevanje pojava na podlagi opisovanja dejstev, odnosov in procesov brez vzročnega pojasnjevanja), komparativna metoda (proučevanje na podlagi primerjanja dejstev, odnosov in procesov z namenom odkrivanja podobnosti, razlik, prednosti in slabosti), študija primera (pristop k raziskovanju procesov in postopkov s pomočjo proučevanja posameznih primerov) in eksplorativna ali povezovalna metoda (spoznavanje nekega področja in njegove problematike).
Med raziskovanjem je bilo ugotovljeno, da med državami ni večjih razlik pri prispevkih za socialno varnost. Obstajajo manjše razlike, ki pa drastično ne vplivajo na pravice in ugodnosti, ki jih uživajo zavarovanci na podlagi plačevanja prispevkov. 
Pokazale so se manjše težave pri pridobivanju informacij. Pisnih virov je izredno malo oziroma skoraj nič, še posebej v primeru drugih dveh držav. Prav tako je bilo težko priti do kontaktov, ki bi zagotovili verodostojne informacije, vendar se je na koncu skoraj za vsa raziskovalna vprašanja našel odgovor. 
Spoznanje ob zaključku diplomskega dela je bilo, da so v vsaki državi prednosti in slabosti ter da bi vsaka država lahko nekaj prevzela od druge.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-25 13:55:11</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111173</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
