<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111168"><dc:title>Izražanje in karakterizacija nekaterih mutantnih oblik človeškega katepsina S</dc:title><dc:creator>Cirnski,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Novinec,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>katepsin S</dc:subject><dc:subject>katepsin K</dc:subject><dc:subject>mutanta</dc:subject><dc:subject>alosterija</dc:subject><dc:subject>inhibitor</dc:subject><dc:description>Katepsin S je papainu podobna cisteinska proteaza. Najbolj se izraža v poklicnih antigen predstavitvenih celicah, kot so dendritične celice, makrofagi in limfociti B, kjer ima pomembno vlogo pri procesiranju in predstavitvi antigenov. Tako kot ostali cisteinski katepsini se nahaja v lizosomu, kjer je reducirajoče okolje in nizek pH, ki je potreben za njihovo delovanje. Za razliko od ostalih je katepsin S stabilen tudi pri višjem pH, zato je lahko dlje časa aktiven tudi v izvenceličnem prostoru. Evolucijsko najbolj soroden mu je katepsin K, ki se izraža v različnih tkivih, največ pa v osteoklastih, kjer ima pomembno vlogo pri preoblikovanju kosti. Izloča se v kislo okolje resorpcijske lakune, kjer cepi trojno vijačnico kolagena I. Prekomerna aktivnost je povezana s številnimi boleznimi, med drugim z osteoporozo. V zadnjih letih se čedalje več pozornosti namenja razvoju alosteričnih inhibitorjev proteaz, saj v nasprotju z ortosteričnimi inhibitorji, ki se vežejo v aktivno mesto, le delno inhibirajo aktivnost proteaz in so zato bolj primerni za daljše terapije.
Namen magistrskega dela je bil določiti mehanizme delovanja nekaterih že znanih (alosteričnih) inhibitorjev katepsina K na izbrane mutante katepsina S in s tem preveriti njihovo vezavo na izbrano alosterično moesto ter pomen posameznega zamenjanega aminokislinskega ostanka za vezavo teh inhibitorjev.
Na podlagi strukturne primerjave obeh encimov smo z mestno specifično mutagenezo pripravili izbrane mutantne oblike človeškega katepsina S, kjer so bili zamenjani aminokislinski ostanki identični ujemajočim se ostankom v alosteričnem mestu katepsina K. S testiranjem kinetičnih parametrov potencialnih alosteričnih inhibitorjev smo določili mehanizme njihovega delovanja na posamezne mutante. Pokazali smo, da spojine 2-[2-(dietilamino)acetamido]benzojska kislina, metil (R)-(2,5-dioksopirolidin-3-il)glicinat in 2-benzilmalonska kislina delujejo na izbrane mutantne oblike katepsina S kot alosterični efektorji in da se najverjetneje vežejo v preučevano mesto. Pri vseh mutantah pride v prisotnosti teh spojin do bolj učinkovite inhibicije encimske aktivnosti v primerjavi z divjim tipom katepsina S, vendar ne moremo z gotovostjo trditi, kakšno vlogo imajo posamezni aminokislinski ostanki za vezavo alosteričnih modifikatorjev na testirane encime.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-25 10:35:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111168</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
