Sinteza fluorescentnih sond na osnovi barvil nilsko rdečega in nilsko modrega, primernih za fluorescenčno mikroskopijo s stimulirano emisijoStojanovski, Monika (Avtor) Mravljak, Janez (Mentor) Pajk, Stane (Komentor) fluorescentne sondeSTED mikroskopijanilsko rdeče barvilonilsko modro barvilokumarinMikroskopija je znanost, katere začetki segajo daleč v 17. stoletje. Bila je prva, ki je omogočila opazovanje različnih majhnih objektov, ki s prostim očesom niso vidni. V osnovi se tehnika opazovanja ni veliko spreminjala, saj je bila velikost opazovanih objektov z uklonom svetlobe omejena na približno 200 nm. Pri večjih povečavah se svetlobni žarki uklonijo čez rob odprtine v mikroskopu in povzročijo zabrisano sliko opazovanega objekta. Govorimo o problemu ločljivosti optične mikroskopije, ki so ga znanstveniki v zadnjih desetletjih uspeli rešiti z razvojem super-ločljivostnih metod. Med te metode spada mikroskopija z vzbujenim praznjenjem emisije (STimulated Emission Depletion, STED), ki se v naravoslovnih vedah uporablja za opazovanje objektov nanometrskih velikosti. Pri tej metodi potrebujemo za selektivno opazovanje želenih objektov posebne fluorescentne sonde. Te fluorescentne sonde se razlikujejo po foto-fizikalnih lastnostih in po specifičnosti za vezavo na izbrane tarčne sestavine v vzorcu, zato jih je treba skrbno načrtovati glede na želeno uporabo. Primernih sond ni veliko, to pa prestavlja glavno oviro omenjene metode. V magistrski nalogi smo načrtovali in sintetizirali fluorescentne sonde za opazovanje lipofilnih celičnih struktur, ki bi bile primerne za STED. Za osnovo smo si izbrali nilsko rdeče in nilsko modro barvilo, ki se uporabljata v celični biologiji in histologiji. Pri nilsko rdečih derivatih smo osnovni benzofenoksazinski obroč modificirali tako, da se barvilo umešča v tekoče kristale in lipidne kapljice. Poskušali smo tudi s sintezo okoljsko občutljive membranske sonde na osnovi kumarinskega skeleta, ki bi omogočila razlikovanje med različno polarnimi območji celične membrane. Na žalost nam njena sinteza ni uspela. Dvema uspešno sintetiziranima sondama smo s spektrofotometrom in spektrofluorimetrom izmerili ekscitacijska in emisijska spektra, ki nakazujeta, da bi bili sondi primerni za STED mikroskopijo, kar so nato potrdili na Institutu Jožef Stefan. Ugotovili so, da sta se sondi odlično vmešali v tekoče kristale in sta primerni za STED mikroskopijo. V prihodnosti ju bodo preizkusili še na lipidnih kapljicah.20192019-09-25 08:35:13Magistrsko delo/naloga111158sl