Razvoj hidrofilnih nanovlaken s karvedilolom in polimernim zaviralcem obarjanjaMurnc, Katja (Avtor) Kocbek, Petra (Mentor) Potrč, Tanja (Komentor) Prenasičenjezaviralec obarjanjakarvediloltopnostelektrostatsko sukanjeRazvoj potencialnih novih učinkovin, ki izkazujejo velik farmakološki potencial, a so slabo vodotopne, je izzval farmacevtsko tehnologijo k razvoju novih pristopov, s katerimi bi povečali njihovo topnost in s tem morda tudi biološko uporabnost. Nanovlakna veliko obetajo kot dostavni sistem, s katerim lahko potencialno dosežemo prenasičenje v gastrointestinalnem traktu. V okviru našega raziskovalnega dela smo z elektrostatskim sukanjem izdelali hidrofilna polimerna nanovlakna z vgrajenim karvedilolom. Poleg osnovnih polimerov poloksamera 407 in polietilenoksida ter zdravilne učinkovine karvedilola smo v nanovlakna vgradili še potencialni zaviralec obarjanja, in sicer hidroksipropilmetil celulozo ali Soluplus. Pri izdelavi nanovlaken s hidroksipropilmetil celulozo je bilo potrebnih nekaj sprememb že ustaljenega postopka izdelave nanovlaken, kot sta uporaba manj koncentriranega etanola za pripravo polimerne raztopine ter povečanje razdalje med konico igle in zbiralom. S testom sproščanja smo ovrednotili sproščanje karvedilola iz nanovlaken ter ugotovili, da se učinkovina iz vseh formulacij sprosti takoj, razen iz nanovlaken z Methocelom K4M. S testom topnosti smo vrednotili uspešnost posameznega polimernega zaviralca obarjanja pri vzdrževanju stanja prenasičenja. Nanovlakna s Pharmacoatom 606 in Pharmacoatom 615 niso bistveno podaljšala trajanja stanja prenasičenja karvedilola v primerjavi z nanovlakni brez zaviralca obarjanja. Na drugi strani je Soluplus, vgrajen v nanovlakna, povečal topnost karvedilola in podaljšal stanje prenasičenja karvedilola po sprostitvi iz nanovlaken. To priča o dobrih solubilizacijskih lastnostih Soluplusa in njegovi učinkovitosti v vlogi zaviralca obarjanja. Predhodno raztapljanje polimernih zaviralcev obarjanja v mediju za raztapljanje nanovlaken brez vgrajenega zaviralca obarjanja ni podaljšalo trajanja stanja prenasičenja karvedilola, razen v primeru, ko smo predhodno raztopili Soluplus tako, da je bilo masno razmerje s karvedilolom 1:1. Ugotovili smo tudi, da nanovlakna bistveno povečajo topnost in podaljšajo trajanje stanja prenasičenja karvedilola v primerjavi s polimernim filmom, še bolj pa v primerjavi s fizikalno zmesjo enake sestave. S tem smo dokazali, da je poleg sestave formulacije pri povečanju topnosti pomembna tudi farmacevtska oblika, v katero je vgrajena zdravilna učinkovina. Amorfnosti karvedilola v nanovlaknih z diferenčno kalorimetrijo nismo uspeli potrditi.20192019-09-25 08:35:09Magistrsko delo/naloga111157sl