<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111154"><dc:title>Pitanje piščancev v alternativnih sistemih rej</dc:title><dc:creator>Slatinšek,	Blaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Terčič,	Dušan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pitovni piščanec</dc:subject><dc:subject>pitanje</dc:subject><dc:subject>alternativni sistemi rej</dc:subject><dc:subject>dobrobit</dc:subject><dc:subject>prireja</dc:subject><dc:subject>težave s skeletom</dc:subject><dc:subject>dishondroplazija golenice</dc:subject><dc:description>Intenzivne komercialne reje pitovnih piščancev temeljijo na reji v velikih, zaprtih hlevih z velikimi gostotami naselitve. Uporabljajo se hitro rastoči genotipi piščancev, ki v 6. tednih pitanja dosežejo telesno maso okrog 2,6 kg. Ugotovitve iz številnih raziskav kažejo, da je hitra rast eden od poglavitnih dejavnikov, ki povzročajo probleme v povezavi z obnašanjem in dobrobitjo pitovnih piščancev. Ti problemi vključujejo kontaktni dermatitis na koži nog in prsi, okvare na skeletu, vodenico in zmanjšano gibljivost živali. Navedena stanja pa niso težava le z vidika dobrobiti živali, temveč močno prispevajo k slabši ekonomiki reje. Obogatitve okolja z enostavnimi napravami/substrati (npr. gredami, dvignjenimi platformami, balami slame, različnimi materiali za nastiljanje, paneli, pregradami) kot tudi obogatitve z zagotovitvijo bolj kompleksnih okolij (npr. verand, izpustov) zmanjšajo strah in agresijo med živalmi, povečajo njihovo aktivnost in s tem zdravje nog ter na ta način prispevajo k boljšemu fizičnemu in fiziološkemu počutju pitovnih piščancev. V svetu obstaja več pitovnim piščancem prijaznih sistemov rej, ki v glavnem temeljijo na uporabi počasi rastočih pitovnih piščancev, manjši gostoti naselitve, nekoliko daljšem in določenem trajanju pitanja, uporabi naravne svetlobe in/ali uporabi verande ali celo z vegetacijo poraslega izpusta. Trije taki sistemi, zasnovani v Švici (BTS), Franciji (Label Rouge) in na Nizozemskem (Chicken of tomorrow) so opisani v tej diplomski nalogi.</dc:description><dc:publisher>[B. Slatinšek]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-25 07:46:27</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111154</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
