<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111153"><dc:title>Uspešnost umetne in naravne obnove v smrekovih nasadih po velikih ujmah</dc:title><dc:creator>Slabe,	Matic	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Roženbergar,	Dušan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>obnova gozda</dc:subject><dc:subject>ujme</dc:subject><dc:subject>žledolom</dc:subject><dc:subject>smrekov nasad</dc:subject><dc:description>V raziskovalni nalogi smo želeli ugotoviti, kakšna je uspešnost umetne in naravne obnove na saniranih gozdnih površinah v okolici Logatca. Pri tem smo ugotavljali, če obstajajo razlike v obnovi na površinah, ki so jih pred ujmo pokrivali čisti smrekovi drogovnjaki in debeljaki. Raziskavo smo opravljali na 10 raziskovalnih ploskvah na površinah, ki so jih prej pokrivali drogovnjaki in 10 ploskvah na površinah, ki so jih prej pokrivali debeljaki. Dimenzije ploskve so bile 10 x 10 m. Pri meritvah smo ugotovili bujno zeliščno plast, katera ovira pomlajevanje saniranih površin. Število vsega mladja je bilo na bivših drogovnjakov in debeljakov praktično enako in je znašalo 2975 osebkov/ha. Pri tem smo na vseh površinah zabeležili dokaj neenakomerno razporejeno mladje. Umetna obnova ni bila uspešna, saj smo zabeležili velik delež posušenih bukev. Nepoškodovanega naravnega mladja je bilo na površinah, ki so jih prej pokrivali debeljaki za 14,8 % manj, sajenega nepoškodovanega mladja pa za 10 % več kot na površinah, ki so jih prej pokrivali drogovnjaki. Prirastki dominantnega mladja so bili pri najštevilčnejših vrstah smreka, bukev in jerebika večji na površinah, ki so jih prej pokrivali drogovnjaki.</dc:description><dc:publisher>[M. Slabe]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-25 07:46:25</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111153</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
