<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111132"><dc:title>Razširjenost in stanje nasadov pavlovnije (Paulownia sp.) v Beli krajini</dc:title><dc:creator>Slobodnik,	Domen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Brus,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Paulownia spp.</dc:subject><dc:subject>pavlovnija</dc:subject><dc:subject>hitrorastoča drevesa</dc:subject><dc:subject>nasadi</dc:subject><dc:subject>Bela krajina</dc:subject><dc:subject>razširjenost</dc:subject><dc:subject>stanje</dc:subject><dc:description>Pavlovnije (Paulownia spp.) so hitrorastoča drevesa, ki izvirajo iz Azije in jih zaradi rastnih in tehničnih značilnosti njihovega lesa sadijo po vsem svetu. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kakšnem obsegu je bila pavlovnija sajena na področju Bele krajine, oceniti uspešnost njene rasti in preveriti morebitne znake invazivnosti. Evidentirali smo 28 nasadov s skupno površino 15,5 ha, v katerih je bilo zasajenih skupno 11.765 sadik. V večini je posajen križanec Shan Tong in v enem primeru sorta Bellissima. Podrobnejše meritve smo izvajali v štirih nasadih. Izbrani nasadi so bili v dobrem stanju, kar je posledica več dejavnikov, med drugim pripravljenosti lastnika za izvajanje negovalnih in gojitvenih del. Tri analizirane nasade smo izmerili po štirih rastnih sezonah, enega pa po treh. Najmanjši povprečni premer debla v štirih nasadih je znašal 11,7 cm, največji pa 12,6 cm, povprečna višina se je gibala od najnižje 6,5 m do najvišje, ki je znašala 7,8 m. Rezanje sadik po prvem letu sprva zmanjša višinsko in debelinsko priraščanje, vendar rezane sadike že po treh rastnih sezonah ujamejo in v višinski rasti celo prehitijo nerezane sadike. Povsod so bile uporabljene sadike s certifikatom, ki navaja njihovo sterilnost in zato nezmožnost nekontroliranega širjenja. Med pregledovanjem nasadov in izvajanjem meritev nismo opazili znakov invazivnosti, smo pa v posameznih nasadih zabeležili pojav koreninskih poganjkov, v enem primeru so se na drevesih pojavili plodovi.</dc:description><dc:publisher>[D. Slobodnik]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-25 07:45:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111132</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
