Učenje in poučevanje z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo v prvem triletju osnovne šoleŠtirn, Tilen (Avtor) Rugelj, Jože (Mentor) informacijsko-komunikacijska tehnologijaUporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) se v vsakdanjem življenju iz leta v leto povečuje, skupaj z njo pa potreba po zgodnejšem digitalnem opismenjevanju. Teoretični del magistrskega dela smo namenili predstavitvi opremljenosti šol z IKT in projekta SIO – 2020. Predstavili smo priporočila za opremljenost šol z IKT na osnovi okvira Evropske unije DigCompEdu, ki usmerja vključitev digitalne tehnologije v pedagoško delo in opisuje digitalne kompetence, ki jih morajo učitelji razvijati, če želijo strokovno vpeljevati uporabo IKT pri pedagoškem delu. V tem okviru smo predstavili tudi področje digitalnih kompetenc. Raziskali smo, kakšne so strokovne podlage za didaktično uporabo IKT v prvem triletju osnovne šole, in povzeli analizo strokovne delovne skupine RINOS o prisotnosti vsebin računalništva in informatike v programih osnovnih in srednjih šol ter tudi njeno študijo o možnih spremembah. Proučili smo, kako so se z vnašanjem IKT v šolske sisteme soočili v nekaterih naprednejših državah in kako v Sloveniji. Prav tako smo opisali smernice za uporabo IKT v prvem triletju, ki jih najdemo v zadnjih učnih načrtih, na koncu pa smo predstavili nekaj primerov uporabe praktičnega učenja in poučevanja z digitalno tehnologijo. Namen kvantitativne študije je bil ugotoviti, kakšna in kolikšna je uporaba IKT med učitelji prvega triletja osnovne šole za namene učenja in poučevanja ter preverjanja znanja. Ugotoviti smo želeli stališča, ki jih imajo učitelji in starši pri uporabi IKT v prvem triletju osnovne šole. Prav tako smo želeli ugotoviti, kakšna je bila trenutna digitalna kompetentnost učiteljev prvega triletja glede na starost in kakšno je bilo poznavanje raznolike uporabe računalniških programov med njimi. V raziskavo je bilo vključenih 243 učiteljev, ki so v zadnjih petih letih vsaj eno leto poučevali v prvem triletju na osnovni šoli, in ¬¬¬¬111 staršev, ki so imeli v zadnjih petih letih vpisanega otroka v enega izmed prvih treh razredov osnovne šole. V vzorec so bili zajeti učitelji različnih starosti, kar omogoča primerjavo med tremi različnimi starostnimi razredi učiteljev. Prvi starostni razred je vključeval učitelje, stare od 22 do 36 let, drugi starostni razred učitelje, stare od 37 do 50 let, in tretji starostni razred učitelje, starejši od 50 let. Študija temelji na anketnem vprašalniku, katerega rezultate smo obdelali s pomočjo programov IBM SPSS Statistics in Microsoft Excel. Iz raziskave o uporabi IKT za učenje in poučevanje med učitelji v prvem triletju smo izhajali, da več kot polovica staršev ne podpira njene uporabe, medtem ko velika večina učiteljev podpira njeno uporabo že od prvega razreda dalje. Skoraj tri četrtine učiteljev je že uporabljalo IKT, medtem ko le majhen delež ni prepričan o njeni uporabi in ne namerava spremeniti načina poučevanja. Mlajši učitelji so pogosteje uporabljali računalnik kot starejši, medtem ko so druge digitalne naprave uporabljali manj kot starejši. Skoraj vsi učitelji so uporabljali programe pri poučevanju, medtem ko jih skoraj polovica ni uporabljala programov pri preverjanju znanja. Skoraj vsi učitelji so kazali zanimanje za izpopolnjevanje lastnih digitalnih kompetenc. Najmanj digitalno kompetentne so se počutili starejši učitelji, stari 51 let in več. Da dosegajo najvišjo stopnjo digitalnih kompetenc po okviru DigCompEdu, je menilo največ mlajših učiteljev. Med tistimi učitelji, ki so menili, da ne bodo nikoli digitalno kompetentni, je največ starejših učiteljev, starih 51 let in več, najmanj takih pa je mlajših učiteljev. Največji del učiteljev je ocenilo, da dosegajo stopnjo vključevanja B1.20192019-09-24 03:34:18Magistrsko delo/naloga111097sl