Primerjava argentinskega in slovenskega učnega načrta za spoznavanje okolja in analiza elementov državljanske in domovinske vzgoje v njemLegat, Luciana (Avtor) Umek, Maja (Mentor) ArgentinaKurikul je temelj vzgojno-izobraževalnega programa in poleg ciljev, ki jih določa, poda priporočila za vsebine, metode in način evalvacije znotraj posameznega predmeta. V primeru skritega kurikula njegov vpliv sega dlje od neposredno opredeljenih smernic dela. Izraža namreč družbene značilnosti okolja, v katerem je nastal. To je bilo izhodišče za naše raziskovanje. Analizirali smo učni načrt spoznavanja okolja v Argentini in v Sloveniji. Državi sta si geografsko in kulturno oddaljeni, hkrati pa imata obe dostop do globalnih smernic stroke. Zato smo pri analizi in primerjavi obeh učnih načrtov iskali podobnosti in razlike. Drugi del raziskovanja se je dotikal državljanske in domovinske vzgoje. Teoretiki različno opredeljujejo odnos med obema pojmoma, toda se večinoma strinjajo o soodvisnosti obeh vzgoj. Domovinska vzgoja obravnava konkretno družbo, državljanska vzgoja pa prispeva k razvoju aktivnega in odgovornega posameznika, ki bo znotraj te družbe skrbel za demokratične odnose in človekove pravice. Zaradi družbenih sprememb (globalizacija, priseljevanje, zmanjšan interes mladih do politike) se zdi ta vzgoja aktualna in zato predmet več raziskav v mednarodnem, evropskem in slovenskem prostoru. Te obravnavajo odnos do državljanstva ali podrobneje preučujejo kurikule, ki vključujejo državljansko in domovinsko vzgojo, vendar večinoma za višje razrede osnovne šole in srednjo šolo. Mi smo se usmerili v iskanje elementov obeh vzgoj v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole. Tako za primerjavo obeh učnih načrtov kot tudi za iskanje elementov državljanske in domovinske vzgoje v posameznem kurikulu smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop. Metoda dela je bila deskriptivna. Ker podobne primerjave med učnimi načrti teh dveh držav ne najdemo, lahko odkrite podobnosti in razlike pritegnejo zanimanje in spodbudijo k primerjanju obeh držav tudi na drugih področjih šole. Drugi prispevek pa je prinesla analiza elementov državljanske in domovinske vzgoje, ki je pokazala, kakšno je dejansko stanje vključenosti teh vsebin v učnem načrtu. Obenem se je odprlo vprašanje, kaj narediti, da se sodobne težnje po aktivnem državljanstvu udejanjajo.20192019-09-24 03:34:08Magistrsko delo/naloga111096sl