<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111087"><dc:title>ANALIZA KONTROL OKOLJSKIH PROJEKTOV KOHEZIJSKEGA SKLADA V EU IN SLOVENIJI</dc:title><dc:creator>ZUPANČIČ,	MIRAN	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Benčina,	Jože	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kohezijski sklad</dc:subject><dc:subject>prvostopenjska kontrola</dc:subject><dc:subject>finančna perspektiva 2007–2013</dc:subject><dc:subject>posredniški organ</dc:subject><dc:subject>okoljska infrastruktura</dc:subject><dc:description>S pomočjo ESI skladov izvaja Unija svoja prizadevanja za njeno ekonomsko, teritorialno in socialno kohezijo. Pri izvajanju te politike nasploh in pri izvajanju posameznih projektov pa lahko pride do goljufij ali drugih namernih ali nenamernih nepravilnosti.
Raziskovalni izziv magistrskega dela je celovita ocena kontrol kohezijskih okoljskih projektov, s poudarkom na oceni prvostopenjskih kontrol, ki jo izvajajo posredniška telesa in so tudi najbolj obsežna. Posredniško telo namreč izvaja 100 % administrativno kontrolo, kar pomeni, da pregleda vse dokumente, povezane z določeno operacijo. Namen magistrskega dela je predstaviti postopke kontrol kohezijskih projektov in preveriti, ali kontrole zajemajo vsa tveganja za nepravilnosti. Prvi cilj magistrskega dela je bil preučiti, kako so v Sloveniji kontrolirani kohezijski projekti. Drugi cilj je bil raziskati, pri kakšnem deležu kohezijskih projektov kontrolni organi ugotovijo nepravilnosti in kakšni so najpogostejši razlogi zanje. Tretji cilj pa je bil identificirati nekatere nepravilnosti in s tem deležnikom v postopkih vodenja in kontrole kohezijskih projektov dati usmeritve, kako se tem nepravilnostim izogniti.
Ugotovitve v magistrskem delu so pokazale, da so kohezijski okoljski projekti v Republiki Sloveniji kontrolirani skladno s predpisi ter da zajemajo večino tveganj, ki obstajajo pri izvedbi javnih naročil. Kontrole, predvsem prvostopenjske, na katerih je poudarek v magistrskem delu, dosegajo cilj preprečevanja in odkrivanja nepravilnosti ob hkratnem spoštovanju rokov in planiranih stroškov. Avtor pa v smislu priprave na finančno perspektivo 2021-2027 predlaga razmislek o racionalizaciji kohezijske politike ter s tem tudi povečanja njene izkoriščenosti.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-23 12:45:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111087</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
