<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111083"><dc:title>Vpliv naklona in nadmorske višine na globino prsti v severnem delu Kamniške Bistrice</dc:title><dc:creator>Svoljšak,	Janez	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Repe,	Blaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prsti</dc:subject><dc:subject>naklon</dc:subject><dc:subject>nadmorska višina</dc:subject><dc:subject>regresijska analiza</dc:subject><dc:subject>Kamniška Bistrica</dc:subject><dc:description>Relief vpliva na razvoj prsti posredno, saj vpliva na ostale pedogenetske dejavnike. Izmed več dejavnikov reliefa se bomo v tej zaključni seminarski nalogi osredotočili le na vpliv naklona in nadmorske višine. S terenskim delom bom na izbranih vzorčnih mestih pridobil podatke o naklonu, nadmorski višini ter globini prsti. S statistično obdelavo podatkov ter s pomočjo geoinformacijske programske opreme bom s prostorsko interpolacijo prikazal razporeditev globine prsti na proučevanem območju. Namen zaključne seminarske naloge je ugotoviti vpliv nadmorske višine ter naklona na globino prsti na izbranem območju, ter s pomočjo programske opreme podatke statistično obdelati ter kartografsko prikazati. Proučevano območje se nahaja od severnega dela doline Kamniška Bistrice do visokogorja Kamniško-Savinjskih Alp.
 
Na terenu smo na izbranih točkah s pedoloških svedrom izvrtali vrtino do matične podlage. Odčitali smo globino prsti ter naklona. Za vsako vzorčno točko smo zabeležili lokacijo z nadmorsko višino. Podatke smo pridobili na 27 vzorčnih točkah, na treh različnih transektih. Kabinetno delo je zajemalo pripravo na terensko delo, pregled literature, statistično in kartografsko obdelavo podatkov. Po pridobitvni podatkov s terenskim delom smo statistično analizo opravili s programom SPSS. V nadaljevanju smo na podlagi odvisne spremenljivke “globina” ter neodvisnih spremenljivk “nadmorska višina” in “naklon” izračunali enačbo regresijskega modela z metodo “enter”. V ArcGISu smo s pomočjo enačbe regresijskega izračunali globino prsti. Kartografski prikaz globine prsti je izračunan na podlagi enačbe linearnega regresijskega modela: Y=81,948-0,039*(Nadmorska višina)-0,585*(Naklon)±11,2

S pomočjo statistične analize terensko pridobljenih podatkov smo ugotovili, da so globina prsti (odvisna spremenjljivka) in naklon ter nadmorska višina (neodvisni spremenjljivki) med seboj povezani. Zaradi relativno majhnega vzorca, ki je bil vključen v raziskavo je standardna napaka ocene 11,2 cm, kar je skoraj 20% vrednosti izračunane največje globine. Model je statistično značilen in pojasni 51,4% variance odvisne spremenljivke. Pri izračunu enačbe regresijske premice smo ugotovili negativno povezanost med globino prsti in nadmosko višino (-0,039) ter naklonom površja (0,585). Nadmorska višina je tako velika, da so pedogenetski procesi tako počasni, da prsti nastajajo zelo počasi ali praktično sploh ne. Obenem so z veliko nadmorsko višino podnebne razmere tako ostre, da onemogočajo rast sklenjenga rastlinskega pokrova, ki prispeva obvezno organsko sestavino prsti. Poleg vsega je tudi matična podlaga karbonatna in trda in je močno odporna proti mehanskemu in kemičnemu preperevanju. Naklon površja je tako velik, da različni pobočni procesi premestijo vse potencialno nastale drobne delce v nižje dele doline, kar se odraža v vršajih in meliščih. Pri tem svojo vlogo odigra voda kot pedogenetski dejavnik, ki z obilico padavin omogoča te procese. Z vsem navedenim smo dosegli tudi namen zaključne seminarske naloge, ugotoviti vpliv nadmorske višine ter naklona na globino prsti na izbranem območju ter s pomočjo programske opreme podatke statistično obdelati ter kartografsko prikazati.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-23 10:28:37</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111083</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
