<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111077"><dc:title>Optimizacija razmnoževanja različnih klonov hrastovolistne hortenzije (Hydrangea quercifolia W. Bartram) s potaknjenci</dc:title><dc:creator>Frbežar,	Rok	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Osterc,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>okrasne rastline</dc:subject><dc:subject>potaknjenci</dc:subject><dc:subject>optimizacija razmnoževanja</dc:subject><dc:description>Samooskrba z okrasnimi rastlinami ima tako kot samooskrba pri drugih proizvodih velik ekonomski pomen. Rastline morajo biti kakovostne, proizvodnja pa uspešna, saj je le tako gospodarsko zanimiva. Nekatere rastline se razmnožujejo lažje, nekatere težje in pri slednjih je potrebna optimizacija razmnoževalnega procesa. Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani smo opravili poskus razmnoževanja različnih klonov hrastovolistne hortenzije (Hydrangea quercifolia W. Bartram). Poskus smo postavili v plastenjaku, na pripravljenih gredicah. Potikali smo v mešanico šote in kremenčevega peska. Pri zelenih potaknjencih smo mešanici dodali še gnojilo Osmocote. Ugotovili smo, da se hrastovolistna hortenzija lažje kot z lesnatimi, razmnožuje z zelenimi potaknjenci. Pri razmnoževanju z lesnatimi potaknjenci smo dosegli zelo slabe rezultate, preživetje je bilo 14,2 %, ukoreninil pa se ni nobeden. Pri zelenih potaknjencih je bila uspešnost koreninjenja od 71,1 % do 86,7 %, s stranjskimi poganjki pa od 13,8 % do 31,4 %. Prisotnost kalusa je bila majhna, (3 do 8,9 %). Večina potaknjencev se je koreninila bazalno.</dc:description><dc:publisher>[R. Frbežar]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-22 07:47:52</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111077</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
