<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111075"><dc:title>Drevesne naravne vrednote v registru naravnih vrednot Slovenije</dc:title><dc:creator>Adamič,	Pia Caroline	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Brus,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>drevesne naravne vrednote</dc:subject><dc:subject>register naravnih vrednot Slovenije</dc:subject><dc:subject>naravna dediščina</dc:subject><dc:subject>izjemna drevesa</dc:subject><dc:subject>vrednotenje</dc:subject><dc:description>Cilj naloge je bila podrobna analiza dreves v registru naravnih vrednot Slovenije. Z analizo 2529 drevesnih naravnih vrednot v registru smo prikazali deleže posameznih drevesnih vrst, zastopanost rodov in družin ter njihov izvor. V registru je 87,4 % vrst avtohtonih, daleč najpogostejša vrsta je lipa. Od tujerodnih vrst jih največ prihaja iz Severne Amerike. Analizirali smo pomen drevesnih naravnih vrednot, merila vrednotenja in lokacijo. 77,9 % vrednot je lokalnega pomen, najbolj pogosto merilo je izjemnost drevesa, predvsem njegove mere, največ vrednot pa je v območni enoti Maribor z gostoto 0,248 drevesnih vrednot/km2. Zapisali smo povprečne in največje mere za drevesne vrste v registru in primerjali domače ter tuje vrste z registra. Največ izjemnih dreves se nahaja ob domačijah in kmetijah (31,2 %) in nato v bližini sakralnega objekta (17,9 %). V registru je 36,3 % dreves zdravih oz. brez evidentiranih poškodb, za  4,1 % nimamo podatka, drugih 59,6 % pa je poškodovanih. Z rezultati želimo splošno prikazati informacije in stanje drevesnih naravnih vrednot v Sloveniji.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-22 07:47:46</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111075</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
