<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111062"><dc:title>Proučevanje socialnih interakcij v populaciji bakterij Bacillus subtilis med divjim tipom in mutanto v genu amyE</dc:title><dc:creator>Butolen,	Lucija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dogša,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>populacija bakterij</dc:subject><dc:subject>Bacillus subtilis</dc:subject><dc:subject>socialne interakcije</dc:subject><dc:subject>razgradnja škroba</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi smo želeli vzpostaviti kompeticijski modelni sistem pri bakteriji Bacillus subtilis, kjer je divji tip producent zunajceličnega encima ?-amilaze, medtem ko sev z mutacijo v genu amyE encima ne proizvaja in v kokulturi z divjim tipom uporablja produkte ?-amilaze. Z gojenjem na gojišču s škrobom kot edinim virom ogljika smo ustvarili pogoje, kjer je produkcija encima ?-amilaze nujno potrebna za rast kulture. Raziskave interakcije smo se lotili na dva načina: v stresani kulturi in na trdnem gojišču. Iz poskusov s stresanimi, tekočimi kulturami smo želeli raziskati ali je strošek produkcije ?-amilaze zadosten. Ugotavljali smo ali pride do kolapsa populacije kokulture divjega tipa in mutante. Rezultati različnih poskusov nakazujejo na nizko metabolno ceno produkcijo ?-amilaze, zato ne opazimo razlik v razmerjih med sevi v kokulturah in v nobenem izmed poskusov ni prišlo do kolapsa kokulture po gojenju 100 generacij. Ker stresani pogoji niso pogosti v naravnih okoljih, smo se odločili socialno interakcijo preučiti tudi na trdnem gojišču. Ugotovili smo, da z daljšanjem medsebojne razdalje nacepitve med divjim tipom in sevom z mutacijo v genu amyE, divji tip pridobi prednost, zelo verjetno zaradi omejene difuzije in preferenčnega pridobivanja hranil. Zanimalo nas je tudi, kaj se zgodi s sevom z mutacijo v genu amyE, ko biofilm kokulture divjega tipa in mutante propade in se ustvari na svežem trdnem gojišču nov biofilm. Rezultati kažejo, da ima v novih biofilmih divji tip prednost pred mutanto, saj se ob precepitvi na sveže gojišče razdalja med divjim tipom in mutanto poveča in tako mutanta izgubi dostop do hranil.</dc:description><dc:publisher>[L. Butolen]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-22 07:47:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111062</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
