<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111054"><dc:title>Medovite lesnate rastline v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Lah,	Gorazd	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Brus,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>medovita gozdna drevesa</dc:subject><dc:subject>preglednica medenja</dc:subject><dc:subject>rastline v prihodnje</dc:subject><dc:description>V nalogi smo pregledali medovitost avtohtonih in neavtohtonih drevesnih
vrst, ki se pojavljajo v slovenskih gozdovih. Preučili smo razširjenost
posameznih medovitih drevesnih vrst ter njihov vpliv na količino
pridobljenega gozdnega medu v posameznih letih. Zaradi pomembnosti
gozdnega medenja za čebelarstvo smo s preučevanjem letnih poročil Zavoda
za gozdove Slovenije, čebelarske opazovalne službe in druge literature
izdelali seznam drevesnih vrst, pomembnih za čebelarstvo. V nadaljevanju
smo se osredotočili na najpomembnejše, ki smo jih tudi podrobno opisali.
Opisali smo tudi 21 povzročiteljev gozdnega medenja. Po analizi pridobljenih
podatkov smo ugotovili, da je zastopanost medovitih drevesnih vrst v
Sloveniji različna po posameznih pokrajinah in odvisna od klimatskih in
pedoloških razmer za rast posameznih vrst, kar zelo vpliva tudi na njihovo
zdravstveno stanje. Velik vpliv na količino in kakovost nabranega gozdnega
medu imajo tudi vremenski vplivi, ki v času cvetenja in medenja rastlin
močno pripomorejo k uspešnosti posamezne letine, zato opažamo veliko
razliko v količini nabranega medu med posameznimi leti ter v razmerju med
količino gozdnega in cvetličnega medu v določenem letu.</dc:description><dc:publisher>[G. Lah]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-22 07:46:28</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111054</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
