<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111031"><dc:title>Vpliv vetra na nastajanje tal v Evropi in Sloveniji</dc:title><dc:creator>Suhadolnik,	Jernej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Grčman,	Helena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>veter</dc:subject><dc:subject>nastajanje tal</dc:subject><dc:subject>zračni prah</dc:subject><dc:subject>erozija</dc:subject><dc:subject>depozicija</dc:subject><dc:subject>peščeni delci</dc:subject><dc:description>Vpliv vetra pri nastanku tal je še precej neraziskano področje. Cilj diplomskega dela je predstaviti vse pomembnejše vplive vetra na nastanek in izvor tal. Na območju Evrope so imele velik vpliv ledene dobe. Vplivale so na več dejavnikov: pokritost tal, moč in smer vetrov, količino padavin, preperevanje kamnin, ter na vlažnost in strukturnost/povezanost tal. Vse to je vplivalo na erozijo in premeščanje delcev v večjem obsegu kot v današnjem času. Ledene dobe sovpadajo z nižjo gladino morja, kar je pomenilo, da je velik del osrednje Evrope dobil prašne delce tudi iz  območja, ki je sedaj pod morjem. Drugi pomemben vpliv imajo delci, ki jih prinese iz drugih celin, predvsem iz območja severne Afrike, Sahare. Raziskovalci predvidevajo, da je veter močno vplival na nastanek tal  južne Evrope, tudi v srednji Evropi je ta vpliv še opazen. Na osnovi pregleda literature lahko sklepamo, da podobno  velja tudi za Slovenijo. V primorskem delu se verjetno  bolj pojavlja vpliv afriških puščav, medtem ko v ostalih delih Slovenije veter raznaša prah iz gora v nižje ležeče dele.</dc:description><dc:publisher>[J. Suhadolnik]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-22 07:45:35</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111031</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
