<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111013"><dc:title>Določevanje in analiza področja mešanja v enovarkovnih jeklenih navarih</dc:title><dc:creator>Maček,	Boštjan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zorc,	Borut	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>oplaščena elektroda</dc:subject><dc:subject>enovarkovni navar</dc:subject><dc:subject>mešanje osnovnega in dodajnega materiala</dc:subject><dc:subject>določevanje stopnje mešanja</dc:subject><dc:subject>segregacije</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu se je analiziralo mešanje dodajnega in osnovnega materiala v enovarkovnih jeklenih navarih, ki so bili navarjeni z oplaščenimi elektrodami z različno vsebnostjo kroma in ogljika na pločevini iz konstrukcijskega jekla S355. Varilni parametri pred varjenjem vsakega navara so bili enaki, kar pomeni varjenje z enako dovedeno toploto z vsemi elektrodami in s tem merodajne pogoje za medsebojno primerjavo rezultatov. Stopnja primešanja osnovnega materiala v navar se je  določala na tri načine: z geometrijsko metodo iz makropresekov, geometrijsko metodo z razmerji višin varka in računsko na osnovi primerjave z EDX metodo določene kemične sestave čistih navarov in enovarkovnih navarov. Z EDX metodo se je določila tudi širina delno premešanega področja in segregacije v transkristalnih zrnih navarov. Najnatančnejše so geometrijske metode določevanje stopnje primešanja. Vendar rezultati kažejo, da lahko z dovolj velikim številom analiziranih presekov v enem navaru  in z dovolj velikim številom izvedenih analiz kemične sestave na teh presekih natančno ocenimo stopnjo primešanja osnovnega materiala tudi z EDX metodo.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-22 07:15:48</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111013</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>