Vpliv starosti in spola na največji inspiratorni, ekspiratorni in nosni inspiratorni tlak pri zdravih preiskovancihStrajnar, Špela (Avtor) Leonardis, Lea (Mentor) največji ekspiratorni tlaknajvečji inspiratorni tlaknajvečji nosni inspiratorni tlakspolstarosttestiranje dihalnih mišicUvod: Največji inspiratorni in ekspiratorni tlak sta pokazatelja zmogljivosti dihalnih mišic pri vdihu in izdihu ter stanja pljuč in dihalnih poti. Normalne vrednosti se razlikujejo glede na spol, starost in splošno stanje preiskovanca. Spremljanje dihalnih zmožnosti je možno z ne-invazivnim postopkom, kot je merjenje vitalne kapacitete največjega inspiratornega in ekspiratornega tlaka in največjega nosnega inspiratornega tlaka. Namen: Namen raziskave je bil testirati največji inspiratorni, ekspiratorni in nosni inspiratorni tlak pri zdravih preiskovancih, starih od 20 do 79 let, ter oceniti vpliv spola in starosti na te vrednosti. Metode dela: V raziskavo smo vključili 84 zdravih prostovoljcev, 42 moških in 42 žensk, starih od 20 do 79 let. Vzeli smo starostne skupine z razponom 10 let (20–29, 30–39, 40–49, 50–59, 60–69, 70–79). Znotraj posamezne starostne skupine smo testirali 14 preiskovancev, 7 moških in 7 žensk. Vrednosti smo primerjali glede na spol in starost. Rezultati: Podatki niso bili vedno normalno porazdeljeni, zato smo pri nadaljnji analizi uporabili statistiko za neparametrične podatke (mediana, percentili, Mann-Whitney t-test, korelacijski koeficient po Spearmanu). Z meritvami smo dokazali, da imajo moški statistično pomembno večje vrednosti največjega inspiratornega, ekspiratornega in nosnega inspiratornega tlaka kot pa ženske. S starostjo so se vrednosti največjega inspiratornega, ekspiratornega in nosnega inspiratornega tlaka statistično pomembno manjšale tako pri ženskah kot pri moških. Moški so imeli večje respiratorne vrednosti v primerjavi z ženskami tudi v posameznih starostnih skupinah, vendar te razlike niso bile vedno statistično pomembno različne. Prav tako se mediane posameznih starostnih skupin niso s starostjo vedno manjšale. Statistično pomembne razlike smo pri meritvah največjega inspiratornega tlaka med moškimi in ženskami dokazali v starostnih skupinah 20–29 let in 70–79 let, pri največjem ekspiratornem tlaku pri najstarejši starostni skupini (med 70 in 79) let in pri nosnem inspiratornem tlaku v skupini med 60 in 69 let ter 70 in 79 let. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da imajo moški večjo zmogljivost dihalnih mišic v primerjavi z ženskami in da z leti vrednosti največjega inspiratornega, ekspiratornega ter nosnega inspiratornega tlaka padajo. Zaradi majhnega števila preiskovancev se razlike v posamezni starostni skupini med spoloma niso vedno statistično pomembno razlikovale, prav tako mlajši preiskovanci niso imeli vedno višje vrednosti kot starejši. V raziskavo bi bilo potrebno vključiti več preiskovancev, poleg tega bi morali bili preiskovanci enakomerno zastopani tudi glede telesne pripravljenosti, kajenja, indeksa telesne mase in poklica, ki ga opravljajo.20192019-09-21 07:45:59Diplomsko delo/naloga110988sl