<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110980"><dc:title>Vpliv načinov rokovanja na stres pri laboratorijskih miših</dc:title><dc:creator>Vengar,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pirman,	Tatjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>poskusne živali</dc:subject><dc:subject>laboratorijske miši</dc:subject><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>dobrobit živali</dc:subject><dc:subject>rokovanje</dc:subject><dc:subject>metode rokovanja</dc:subject><dc:description>Delo z laboratorijskimi živalmi zahteva dnevni stik miši s skrbnikom. Trenutno se za vsakodnevno rokovanje uporablja klasična metoda prijem za rep. Znano je, da prijem za rep mišim povzroča nelagodje in stres. Žival, ki je med izvajanjem poskusov pod stresom, ne bo izrazila naravnega obnašanja. To ima lahko vpliv na pridobljene rezultate. Uvajata se dve novi metodi rokovanja, ki naj bi bili za miši manj stresni ter spodbujali prostovoljno približevanje rokovalcu. To sta metoda rokovanja z odprto dlanjo in rokovanje s tunelom. Tekom diplomskega dela smo poskušali potrditi pozitiven vpliv obeh novih metod, tako da smo devet dni zaporedoma, izvajali vse tri prej omenjene načine rokovanja. Prvi, peti in deveti dan smo izvedli preizkus interakcije. Z merjenjem časa, ki so ga miši preživele v interakciji z rokovalcem smo določili vpliv posamezne metode. V poskusu smo uporabili tri različne linije ter oba spola živali. Tako smo lahko analizirali tudi vpliv linije in spola na prilagoditev posamezni metodi rokovanja. Izkazalo se je, da se miši najhitreje privadijo rokovanju s tunelom, sledi metoda z odprto dlanjo in kot zadnja je klasična metoda prijema za rep.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-21 07:45:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>110980</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
